»Apostola« slovenskega kamnarstva sta bila iz Nabrežine in Poklona

Marmor Hotavlje sodi med največja kamnarska in kamnoseška podjetja v Evropi. Družba, ki ima sedež v Gorenji vasi v Poljanski dolini pri Škofji Loki, je ob 300-letnici kamnoseštva na Hotavljah, izdala obširno monografijo z naslovom 300+. Napisala sta jo Sandi Čeferin in Meta Krese, ki sta zbrala pričevanja in fotografije ljudi, soustvarjalcev te edinstvene zgodbe o uspehu.

Sredi petdesetih let

Zanj sta zaslužna tudi eden od povojnih direktorjev hotaveljskih kamnolomov Ivan Pertot iz Nabrežine in Anton Zenič s Poklona v repentabrski občini. Skupno s Kraševcem Venčeslavom Beletom iz vasi Kopriva, sta Pertot in Zenič v knjigi opisana kot »apostola kamnarstva v Poljanski dolini in v Sloveniji na sploh«. Na Hotavlje sta prišla sredi petdesetih let prejšnjega stoletja.

Tolkli z macolo in špico

Ivanu Pertotu, kot nam je povedal Nabrežinec Aleš Pertot, so doma pravili Ivek in je izhajal iz družine Mužljevih. Anton Zenič je prihajal iz družine, ki se je tradicionalno preživljala s kamnoseštvom. V knjigi se ga z lepimi besedami spominja domačin Zdravko Kosmač, ki je že pri petnajstih letih pristal v Marmorju Hotavlje. Zenič je bil njegov prvi mentor.

Zenič, ki ga je na Hotavlje povabil takratni direktor Alojz Štremfelj, je domačinom pokazal ter jih izučil, kako se lomi stene in pripravlja bloke marmorja. V steno so z macolo in špico stolkli približno dvajset centimetrov globoke luknje, jih razširili in s svedri poglobili tudi do šest metrov globoko.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku