Deset knjižic o najglobljih kotičkih mestne duše

Deset srečanj, deset publikacij v treh jezikih:italijanščini, slovenščini in furlanščini. Deset, kolikor je goriških četrti. Tako se začenja cikel Gorica pripoveduje: mestne četrti, potovanje skozi preplet besed in podob, na katerem se v novi luči predstavi vseh deset goriških četrti, njihove značilnosti, tradicije, posebnosti in znamenitosti. Prvi na vrsti je bil Ločnik: kraju posvečeno brošuro so včeraj v glavnih obrisih predstavili na goriški občini skupaj s celotnim projektom. Sproti bodo nastajale nove knjižice o preostalih četrtih oz. vaseh.

»V sodobnem času obstaja nevarnost, da mlajše generacije izgubijo stik s preteklostjo in zgodbe naših mestnih četrti gredo v pozabo. Prav zato publikacije ne predstavljajo le informativnega gradiva, temveč most med generacijami,«je poudaril goriški občinski odbornik Maurizio Negro, ki je pristojen za zaščito jezikovnih identitet.

Pobudo za projekt je dala Občina Gorica z namenom približati zgodovino in identiteto mestnih četrti občanom. Zbirka vabi bralce, kakor preberemo v uvodu publikacije o Ločniku, da »spoznajo notranji utrip teh majhnih svetov, v katerih se bogata preteklost prepleta z zanimivimi zgodbami, njihovo družbeno tkivo pa čvrsti duh prostovoljstva«. Gorica ni samo mesto, ki ga zaznamuje meja, temveč skriva številne neizrečene zgodbe in prizore, ki si zaslužijo, da jih s ponosom razgrnemo, še piše v uvodu. Tri - Ločnik, Podgora in Štandrež - so bile še pred stoletjem samostojne občine. Vse skupaj pa brez dvoma predstavljajo dragocen zaklad in razkrivajo enega od obrazov tega večplastnega in večkulturnega ter večjezičnega mesta. »Mestne četrti so odsev najglobljih kotičkov duše vsakega mesta in živo pričevanje zgodovine, ki se je klesala skozi čas, dokler ni postala dragocena zakladnica skupne identitete,«je v prvo knjižico zapisal župan Rodolfo Ziberna.

Pri snovanju brošur o goriških četrtih so moči in dragocene spomine združili številni posamezniki, dejavni v društvih, ki s predanostjo ohranjajo utrip lokalnega okolja. Osrednjo vlogo pri projektu ima novinar in pisatelj Roberto Covaz, ki je prevzel nalogo zbiranja in zapisovanja zgodb četrti. Njegovo delo presega zgolj geografski opis: gre za raziskovanje čustvene in kolektivne geografije prostora, kjer vsaka ulica, hiša ali trg nosi svojo zgodbo. Na včerajšnji predstavitvi zbirke Gorica predstavi so bili prisotni tudi številni predstavniki četrti.

Goriška odbornica za Evropsko prestolnico kulture 2025 Patrizia Artico je opisala začetke projekta. Sprva je bila zamisel omejena na pripravo publikacij, a so prebivalci četrti kmalu izrazili željo po nečem več: oživljanju starih iger, druženju in ustvarjanju skupnosti. »To, kar se je zdelo postranskega pomena, se je izkazalo za bistveno kulturno vrednost: potreba po povezanosti in druženju,« je dejala Artico. Poudarila je potem večkulturnost Gorice, ki je skozi zgodovino znala sobivati z različnimi jeziki in kulturami: italijansko, slovensko in furlansko. »Ta večjezičnost ni novost, temveč globoko zakoreninjena realnost, ki prostoru daje poseben značaj. Prav zaradi tega danes predstavlja Gorica tudi širši zgled: kraj, ki dokazuje, da se lahko kljub razlikam - in včasih še prisotnim napetostim - da sobivati,«je še poudarila odbornica in dodala, da je prav ta značilnost tista, ki je privedla do naziva Evropske prestolnice kulture 2025. »V svetu, ki ga pogosto zaznamujejo konflikti, takšna izkušnja postaja dragocena. Gorica ni le mesto na meji, temveč potencialni model mesta prihodnosti, kjer raznolikost ni ovira, ampak prednost,« je sklenila.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.