Dolenjski in belokranjski podjetniki: 3. razvojna os je nujnost!

Dolenjska in Bela krajina sta v zadnjih letih motor razvoja države, vendar ju močno omejujeta slaba prometna in železniška infrastruktura. To podjetjem in obrtnikom povečuje stroške, tveganja v dobavnih verigah, posledično pa zmanjšuje njihovo konkurenčnost, so ugotavljali na nocojšnjem srečanju gospodarstvenikov in obrtnikov na Otočcu.

Srečanje sta pripravili Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtna zbornica Slovenije (OZS), njegov namen pa je bil določevalce, ki bodo po naslednjih volitvah vodili državo, opozoriti na ključne ovire, s katerimi se srečuje gospodarstvo jugovzhodne Slovenije.

Nastopajoči razpravljavci so si bili nocoj enotni, da so to slabe prometne povezave, predvsem neizgradnja 3. razvojne osi in slaba železniška povezava. V kolikor se vzame v obzir tudi Posavje, je težava tudi zastoj pri gradnji Hidroelektrarne Mokrice, so opozorili.

Po oceni direktorja Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiša je zaradi neizgradnje 3. razvojne osi nekonkurenčna predvsem Bela krajina. Slabe cestne povezave ne ovirajo samo tamkajšnjega razvoja gospodarstva, pač pa tudi mlade silijo, da ne ostajajo v domačem kraju, je opozoril. “Zato dejansko nujno potrebujemo to cesto. Brez nje bo ta del države trajno zapostavljen in kot tak nezanimiv za življenje,” je dejal.

Srečanje gospodarstvenikov in obrtnikov dolenjsko-belokranjske, zasavske in posavske regije v organizaciji GZS in OZS.

Direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Gregor Ficko je spomnil, da je bil državni prostorski načrt za 3. razvojno os v delu okoli Novega mesta sprejet leta 2012 in je sploh prvi državni prostorski načrt katerega koli odseka 3. razvojne osi. Glede na to, da običajno od sprejetja takšnega načrta do prve lopate mine okoli štiri leta, bi se morala gradnja tega dela 3. razvojne osi začeti že leta 2016, a danes še nismo niti blizu tega, je opozoril.

Tudi on je prepričan, da je 3. razvojna os za ta del države nujna. “Ko je bila leta 2008 zgrajena pomurska avtocesta, je od takrat pa do danes Pomurje na gospodarski ravni zraslo za več kot 20 odstotkov, kar pomeni, da vpliv ceste ni bil nezanemarljiv. Mi pa se namesto tega danes še vedno pogovarjamo, ali v Sloveniji rabimo ceste ali ne,” je dejal.

Nekateri razpravljavci pa so opozorili na širšo gospodarsko sliko v državi in v svetu. Direktor OZS Blaž Cvar je opozoril, da trendi v Sloveniji niso pretirano rožnati. Med drugim država beleži nizko gospodarsko rast, zmanjšuje se rast industrije, upadajo tuje naložbe.

Podobno kot nekateri navzoči podjetniki je opozoril, da se je gospodarstvu v tem mandatu nepremišljeno nalagalo številne nove obremenitve, ki dušijo njegovo konkurenčnost, zato meni, da bo treba te nujno zmanjšati, prav tako administrativne obremenitve. “Želimo opozoriti, da smo prišli v obdobje, ko bo treba v naslednjem mandatu, katera koli vlada že bo, bolj premišljeno ravnati z gospodarstvom nasploh,” je dejal.

Želi si tudi, da bodoča vlada odločitev ne bi sprejemala čez noč, saj gospodarstvo potrebuje predvidljivo okolje.

Mrak: Slovenija potrebuje novo strategijo razvoja

Profesor na ekonomski fakulteti Mojmir Mrak je v predstavitvi stanja v svetu dejal, da svetovno gospodarstvo danes doživlja globoke spremembe, zato bodo potrebna hitra prilagajanja, tako na ravni EU kot v Sloveniji sami. Pri nas bi po njegovi oceni nujno potrebovali predvsem novo strategijo razvoja, ki bo prilagojena novim globalnim izzivom in realnosti. “Kdorkoli bo v prihodnje vladal, bo na tem področju moral nekaj narediti,” je opozoril.

Opozoril je tudi, da bo imela Slovenija po letu 2027 precej manj denarja za kohezijo. Več pa bo denarja iz sklada za konkurenčnost, a bo treba zanj konkurirati na razpisih Bruslja, je dejal.

C. Š., STA