Kaj si lahko obetamo od Orbanovega učenca?

“Verjetno bo manj povezovanja z Rusijo, tudi nekaj manj povezovanja s Trumpom,” o volilni zmagi Petra Magyarja na Madžarskem izpostavlja dr. Bogomil Ferfila, profesor in poznavalec mednarodne politike.

Ko je postalo znano, da se po 16 letih z mesta madžarskega premierja poslavlja Viktor Orban, se poraja vprašanje, kaj zmaga Petra Magyarja, prvaka desnosredinske stranke Tisze, pomeni za Madžarsko, za Evropsko unijo in za svet. O tem smo govorili z dr. Bogomilom Ferfilo, ki je uvodoma izpostavil, da je to za Madžarsko na kratki rok zagotovo koristno, pri čemer je spomnil, da ima Madžarska blokiranih približno 20, 21 milijard evrov evropske pomoči.

“Če bo Magyar to pomoč dobil, bo to zelo izboljšalo situacijo na Madžarskem, ki je sedaj zašla malo v težave. Glede Madžarske je torej izrazit plus na ekonomskem področju. Na političnem področju pa to seveda pomeni zaokret k Evropski uniji, do katere je bil Viktor Orban zelo skeptičen.” Predvideva, da bo manj povezovanja z Rusijo in tudi nekaj manj s Trumpom. Kot pravi, gre tukaj za proevropsko usmeritev. “Cela Evropa danes, ker so večinoma na oblasti leve vlade, je do Trumpa zelo skeptična.”

“Tako da na mednarodnem področju lahko rečemo: krepitev levice, šibitev Trumpa, šibitev povezav s Trumpovo Ameriko in Putinovo Rusijo. To je nadaljnja krepitev levega bloka v Evropi,” pravi in opominja, da je cela Latinska Amerika bolj ali manj leva, protitrumpovska, v Aziji pa ima Trump nekaj prijateljev. Glede Trumpa, tudi če bo izstopil iz Nata, je po njegovem treba vedeti, da ZDA potrebujejo Evropo. “Kasnejši predsedniki, ki bodo prišli za Trumpom, se ne bodo odpovedali povezovanju z Evropo. Glede na to, da ima Trump še dve leti in da zelo verjetno sledi osem let demokratskih predsednikov, bo to povečevalo možnost tesnejšega sodelovanja ZDA in Madžarske pod Magyarjem.”

Peter Magyar in Viktor Orban (Foto: AFP)

Magyar se je osredotočal na notranjepolitične teme

Ferfila pravi, da se je Magyar tekom kampanje, za razliko od Orbana, osredotočal na notranjepolitične teme, na ekonomijo, na korupcijo, medtem ko je Orban skušal opozoriti, da neizkušen voditelj, kot je Magyar, lahko povzroči kaos na Madžarskem, podajal pa je tudi navedbe v smislu, da njegova neizkušenost na zunanjepolitičnem področju lahko potisne Madžarsko celo v ukrajinsko vojno. “Vedeti morate, da zaradi Orbanovih glasovanj Evropska unija ni mogla dovolj pomagati Ukrajini. Je pa res, da se je Magyar izogibal zunanjepolitičnim temam.”

V zvezi s tem, da Magyar tako kot njegov predhodnik ohranja protimigrantsko držo, je omenil, da za leve stranke res velja, da ne nasprotujejo migracijam, vendar tudi leve stranke, kar se Evrope tiče, po njegovem vse bolj prevzemajo besednjak in politike desnih strank glede migracij. “Govorim o tem, da se postopoma vzpostavljajo meje Evropske unije, ki preprečujejo tujcem, zlasti Afričanom, da bi prosto špancirali po Evropi. Rečemo lahko hvala bogu, da tudi evropska levica počasi prevzema te desne, desnosredinske politike, zapira meje in zahteva ustrezne preverbe tujcev, ki vstopajo v EU.”

Foto: Polona_Avanzo

Verjame v nadaljevanje pogajanj med ZDA in Iranom

Ker ima dogajanje na Bližnjem vzhodu velik vpliv na nas, denimo po naznanitvi ameriške vojske, da bo po propadlih pogajanjih med ZDA in Iranom blokirala strateško pomembno Hormuško ožino in iranska pristanišča, se je cena nafte znova dvignila nad 100 dolarjev za 159-litrski sod, smo se v pogovoru navezali tudi na to temo. Zanimalo nas je, kakšen je pogled Ferfile na sama pogajanja in kako bo dogajanje vplivalo na zamah energetske krize. “Mislim, da se bodo pogajanja nadaljevala. Na prvih pogajanjih so se razšli, ampak Iranci nočejo odstopiti od svojih 10, 12 točk, ki so jih predložili Trumpu. Torej so nekatere nesprejemljive. Mislim, da se bo to nadaljevalo, ker so pritiski na obe strani, tako ekonomski, gospodarski kot tudi politični, takšni, da mislim, da je čas za sklenitev mirovnega sporazuma.”

Pravi, da se lahko seveda tudi kaj zalomi, zlasti Izrael je namreč nezadovoljen z mirovnimi pogajanji. Izrael bi nadaljeval vojne spopade, vendar meni, da sta Amerika in Iran po eni strani vendarle tako izčrpana (Amerika glede zalog orožja, Iran pa glede bombardiranja), da se bodo mirovna pogajanja nadaljevala. “Seveda ni treba, da se mirovni sporazum sprejme jutri, ampak v nekem doglednem času, mesecu ali dveh.” Iranci po njegovih besedah vztrajajo, da ne razvijajo atomske bombe, ampak bogatijo uran. “Zaenkrat naj bi bili ti laboratoriji zbombardirani. Vem, da je bila ena možnost, da bi ameriške specialne enote prišle do teh podzemnih laboratorijev in pobrale ven obogateni uran in plutonij, vendar bi bila to precej velika operacija.” Glede na enote kopenske vojske in vsa letala, ki jih imajo ZDA na Bližnjem vzhodu, pravi, da je možna taka kratkotrajna operacija. V zvezi s Hormuzom, ko je Trump rekel, da bi sodeloval pri pobiranju plovnine, opominja, da Iran sedaj pobira milijon ali dva milijona na ladjo. “To so lepi zneski za tuje ladje, seveda ne za ruske in kitajske. Če bi do tega prišlo, bi morale ZDA postaviti eno ali dve pehotni diviziji, da bi v Hormuški ožini zagotovile možnost tega pobiranja, ampak to bi toliko stalo, da bi bili stroški tega pobiranja večji kot korist.” Poudarja, da se tukaj še veliko stvari govori, opominja pa, da v Hormuški ožini ne velja svoboda mednarodnega plovnega režima. “Iran sedaj pobira plovnino, pravi, da bi si jo delil s sosednjim Omanom. Torej zaenkrat se še ne govori o svobodi plovbe skozi Hormuško ožino in vprašanje je, kakšen plovni režim bo iz tega izšel. Verjetno je tudi to eno pogajalsko orodje Irana,” pojasnjuje.

Hormuška ožina (Vir: Wikipedia)

Izrael ima specifično strategijo glede Irana

V zvezi s tem, da se v torek v Washingtonu napoveduje začetek pogajanj med Izraelom in Libanonom, je opomnil, da je Izrael vedno nagovarjal Ameriko, naj se pridruži v vojnah na Bližnjem vzhodu, zlasti v napadih na Iran. “Samo Trump je ta, ki je to sprejel, sedaj pa mislim, da nastaja nelagodje, ker Izrael ni navdušen nad končanjem vojne, Trump pa je.” Izpostavlja, da je nadaljevanje vojne v interesu Izraela, kajti Izrael ima strategijo košenja zelenice, kar pomeni, da vsakič, ko naj bi se Iran malce okrepil, v interesu Izraela, da ga napade in uniči. Je pa seveda po besedah Ferfile dejstvo, da je Iran tisti, ki, če ne sam neposredno, preko Hezbolaha in hutijev napada Izrael. Izrael pa se temu primerno seveda počuti ogroženega. Omenil je, da se je v zadnjem letu izselilo skoraj milijon Izraelcev, pri čemer ima celoten Izrael nekje sedem milijonov ljudi, od tega dva milijona Palestincev. Od 48. leta do danes je na vsake štiri leta vojna, pri tem med drugim opominja.

Ker lahko vidimo, da ima dogajanje posledice za evropsko gospodarstvo, saj se draži nafta, Ferfila tudi opominja, da Trump prepoveduje Evropi kupovati rusko nafto in prodaja svojo, ki je petkrat dražja. “ZDA se boji kot hudič križa tesnejšega povezovanja Evrope in Rusije, saj sta rusko in evropsko gospodarstvo izrazito komplementarni.” Strinja se, da bodo posledice, tudi če se vojna zdaj konča, še nekaj časa ostale. “Seveda, nafta se ne bo takoj vrnila. Če vgrajuješ v proizvode petkrat dražje energente v primerjavi z Ameriko, ki ima cenejše, si seveda manj konkurenčen kot ameriški proizvajalec. Tu je interes Amerike: dražijo evropske izdelke, zmanjšujejo evropsko konkurenčnost in povečujejo konkurenčnost ameriških izdelkov.”

Ž. N.