Kaj so naše babice in dedki včasih jedli po božično-novoletnih praznikih?

Babica in dedek

Prazniki so bili tudi v preteklosti čas obilja, vendar precej drugačnega, kot ga poznamo danes. Božič in novo leto sta prinesla boljše jedi, več mesa in sladice, ki si jih čez leto marsikdo ni mogel privoščiti. Prav zato je bil čas po praznikih poseben. Ne zaradi pomanjkanja, temveč zaradi vračanja k preprosti, vsakdanji hrani, ki je imela jasen namen: telo umiriti in gospodinjstvo spet spraviti v ritem.

V številnih slovenskih domovih so prve dni po praznikih zaznamovali skromni obroki, pripravljeni iz tistega, kar je ostalo, ter iz osnovnih sestavin, ki so bile vedno pri roki.

Ostanki, a premišljeno

Mesa niso zavrgli

Pečenke, klobase in suhomesnati izdelki so se po praznikih porabljali postopoma. Ostanke so narezali na drobno in jih dodajali enolončnicam, fižolu ali zelju. Mesni okus je ostal, količina pa se je raztegnila čez več dni.

Juhe so bile prva izbira

Mesna juha, pogosto kuhana iz kosti ali ostankov, je bila ena najpogostejših jedi po praznikih. Veljala je za lahko, a krepčilno jed, ki je pomagala po obilnih obrokih. Vanjo so dodali malo zelenjave, zdrob ali domače rezance.

Preproste jedi na žlico

Kislo zelje in repa

Kislo zelje in repa sta po praznikih zavzela pomembno mesto. Ne le zaradi okusa, temveč tudi zato, ker sta veljala za hrano, ki “uredi želodec”. Kuhali so ju samostojno ali z malo krompirja, pogosto brez mesa.

Fižol in stročnice

Fižolova juha ali fižol z zabelo sta bila pogosta izbira. Nasitna jed brez razkošja je pomenila vrnitev k vsakdanjemu ritmu. Stroškovno ugodna in hkrati dovolj hranljiva.

Kislo zelje v ponvi

Kruh, kaša in krompir

Stari kruh ni šel v nič

Po praznikih so pogosto pripravljali jedi iz starega kruha. Drobtine, močniki in kruhovi cmoki so bili način, kako izkoristiti vse, kar je ostalo. Hrana je imela vrednost in zavreči je pomenilo razsipnost.

Ajdova in prosena kaša

Kaše so bile tipična jed prvih delovnih dni novega leta. Preproste, tople in brez odvečnih dodatkov. Pogosto so jih zabelili z malo ocvirkov ali masla, včasih le s soljo.

Krompir je bil osnova

Kuhan ali pečen krompir se je pojavljal skoraj vsak dan. Zraven kislega mleka, skute ali zelja je predstavljal obrok, ki ni obremenil prebave.

Sladko, a zmerno

Potica ni bila vsak dan

Čeprav je potica ostala še nekaj dni po božiču, se je jedla zmerno. Kos je pomenil dodatek k obroku, ne pa samostojno sladico. Sladko se ni jedlo iz navade, temveč ob priložnosti.

Preprosti zdrobi in močniki

Sladki močniki z malo sladkorja ali medu so bili pogostejši kot torte in piškoti. Hitro pripravljeni in dovolj nasitni.

Hrana za prehod v novo leto

Po praznikih je sledil red

Hrana po božično-novoletnih praznikih ni bila kazen, temveč prehod. Ljudje so se zavedali, da telo po obilju potrebuje mirnejše obroke. Preprosta kuhinja je pomenila začetek delovnega leta.

Manj izbire, več ravnotežja

Jedilniki niso bili pestri, a so imeli jasno strukturo. Topel obrok, nekaj na žlico in kruh. Tak ritem je prinesel občutek stabilnosti, ki ga danes pogosto pogrešamo.

Kaj se lahko od tega naučimo danes?

Nekdanja prehrana po praznikih nas spomni, da ni treba uvajati strogih pravil ali odpovedi. Dovolj je vrnitev k osnovam. Manj sladkega, manj mesa in več toplih, preprostih jedi. To ni nostalgija, temveč praktična modrost, ki je nastala iz izkušenj.

Najpogostejše težave pri čiščenju tal, ki vas lahko drago stanejo

Zanimiv običaj, ki ga Slovenci skoraj ne poznamo več

Tedenski meni po praznikih: kaj kuhati, ko si želimo preprostosti?

Objava Kaj so naše babice in dedki včasih jedli po božično-novoletnih praznikih? se je pojavila na Vse za moj dan.