KRATKI TEST Forthing T5 Evo: Zanimiva toplo-hladna izkušnja!

Zdaj vem, zakaj je bil ravno ta model lani najbolje prodajano Dongfengovo vozilo, a tudi, kaj me pri njem moti. Se pa ne čudim več, zakaj ga je marsikdo sprejel s široko odprtimi rokami.

Nima se smisla poglabljati v kitajski pristop k oblikovanju. Jasno je, kam pes taco moli. Želijo, da je vozilo videti čim bolj hudo, agresivno in športno, ne oziraje se (ali ravno zaradi tega), da začnemo hitro iskati primerjave z mnogo dražjimi »športniki« in da nekateri dodatki nimajo nobenega praktičnega pomena. Štirje »auspuhi« tam zadaj so se ti vtisnili v spomin. Ni tako?

Če je zunaj poudarek na agresivnem športnem videzu, ki ustvarja občutek, da bo avtomobil planil nate, je notranjost popolno nasprotje tega. Namesto športnega utesnjenega »kokpita« prostornost in prestiž. Tokrat imajo oblikovalci nalogo prepričati te, da sediš v najbolj prestižnem vozilu, kjer nobena podrobnost ni zanemarjena in niso varčevali z materiali. Kajpada zgolj za delček cene modelov tozadevno najbolj uglednih znamk. Ko sedeš vanj, je občutek res dober. Kljub temu ohranjam kanček previdnosti. Ne vem in ne znam oceniti, kako bodo videti umetni materiali, s katerimi so prevlečeni sedeži in podrobnosti v potniški kabini, po desetih letih. Še ena malenkost. Res se mi ne zdi primerna bleščeča površina mest, ki jih dosežeš z rokami. Preveč se na njih poznajo prstni odtisi in hitro te to tako zelo zmoti, da se začneš ozirati po krpi.

T5 Evo me je prijetno presenetil v moči motorja. Če zanemarim ne najbolj dinamičnega in uglajenega delovanja samodejnega menjalnika, se mi ni zdelo, da bi mu kadarkoli zmanjkovalo moči. V mejah normalne vožnje, da ne bo pomote. Kljub temu da ima prisilno polnjeni 1,5-litrski bencinski motor, ki je vsaj podoben, če ne enak motorjem v nekaterih modelih, za katere sem dejal, da so brez hibridnega dodatka »leni«. 130 kilovatov je dovolj za umirjenega voznika. Škoda, da niso vgradili primernejšega menjalnika. Nekaj stvari me je zmotilo. Najbolj to, da ni najbolj preprosto počasno manevriranje na utesnjenih površinah. Namesto da bi se z malo »gasa« premikal po »milimetrih«, pogosto po nepotrebnem skoči, kar ne pušča dobrih občutkov. Glede prestavljanja pa bom dejal takole. Če sodite med umirjene voznike in po nepotrebnem ne pritiskate stopalke za plin do »podna«, potem se boste z menjalnikom spoprijateljili. V nasprotnem primeru vas zna zmotiti občasno tuljenje motorja, ki je dobro slišno tudi zaradi ne najboljše zvočne izolacije kabine. Celo zazdelo se mi je, da je delovanje pogona in menjalnika bolj uravnoteženo v športnem kot v običajnem voznem načinu. Torej tistem, ki ga imaš na voljo ob vsakem vklopu motorja.

Tokrat je bila na varni strani mojih prepričanj celo poraba. Še ena lastnost, v kateri so me do zdaj kitajski avtomobili večinoma razočarali. Čeprav tokrat nisem prevozil dovoljšne razdalje, da bi z gotovostjo zatrdil, da je T5 Evo dokaj varčen, se mi 6,7 litra na sto kilometrov ne zdi pretirano veliko za 4,6 metra dolg in dobro tono in pol težak avtomobil, katerega motor ni čudež sodobne tehnike.

Žal me ni presenetil infozabavni sistem. Redko kdaj me. Milo rečeno je uporaba svojevrsten izziv in zahteva kar nekaj privajanja. Ali vas, kako so določene stvari izvedene, moti toliko, kot moti mene, ne vem. To veste sami. Začnimo z radijem. Ne vidim nobene logike, da sta analogni in digitalni (DAB) ločena. Analogni sprejemnik ne zna prikazati imena radijske postaje. Zgolj njeno frekvenco. Minili so časi, ko smo jih vedeli na pamet, digitalni pa ne začne vedno samodejno predvajati postaje, ki ste jo zadnjo poslušali. Občasno sem moral celo preklopiti na analogni in nato nazaj na digitalni, da so zvočniki oživeli. Začudil sem se še, da se po zagonu motorja ne pokaže domači (osnovni) zaslon, čeprav je bil ta izbran, preden sem motor ugasnil.

Nekatere bo zmotilo še to, da ni bilo nameščene navigacije, ki bi delovala brez povezave v internet. Našel sem Googlovo, vendar je zahtevala, da na telefonu zaženem deljenje internetne povezave in na dostopno točko povežem sistem avtomobila. Takšen postopek ni najbolj priročen, saj moraš točko zagnati vedno znova, ko sedeš v avtomobil. Odsotnost lastne navigacije ima še negativno plat. Sistem za prikaz hitrostnih omejitev se zanaša izključno na kamero, zato niso bila redka področja, v katerih je bil na zaslonu znak, da sistem ne ve, kakšna je omejitev.

Kljub toplo-hladnim občutkom je popolnoma jasno, zakaj je ta model tako zanimiv. Njegove zmogljivosti in opremljenost je smiselno pogledati iz perspektive cene. Ta pač pove, da za slabih 29 tisočakov, kolikor »stane« najdražja izvedba, dobiš zelo veliko »avta«!

HVALIMO:

• Zagotovo najprej ceno, za katero dobiš veliko
• Dovolj zmogljiv motor
• Prostorna in lično izdelana potniška kabina
• Razmeroma prijazna poraba

GRAJAMO:

• Delovanje menjalnika
• Nedorečen infozabavni sistem
• Povprečno velik prtljažnik
• Zadnja klop deljena po načelo dveh plus ene tretjine

The post KRATKI TEST Forthing T5 Evo: Zanimiva toplo-hladna izkušnja! appeared first on Tehnozvezdje.