Na posvetu o romski tematiki na SAZU o nujnosti raziskovanja strukturnih vzrokov težav Romov

Kot je povedal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Franc Forstnerič, želijo s posvetom opozoriti na družbeno marginalizacijo Romov. “Potrebujemo zanesljive podatke, kritično presojo in spoštljiv dogovor,” je poudaril in opozoril na pomen upoštevanja perspektive Romov. Znanost sicer ne more odpraviti vseh krivic, lahko pa razkrije njihove vzroke in preveri učinke javnih politik ter pomaga oblikovati pravičnejše rešitve, je sklenil. Direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović je izpostavila, da so v obdobju neoliberalnega kapitalizma Romi postali ena najbolj marginaliziranih in nevidnih manjšin, medijska pozornost pa je osredotočena predvsem na njim notranje pripisano nasilje in disfunkcionalnost. Poudarila je, da znanost ne sme zgolj meriti odstopanj od norm večinske družbe, temveč mora tudi kritično preizpraševati družbene mehanizme in institucionalna razmerja, ki določene skupine ljudi sistematično postavljajo v neenakopraven položaj. Urednik romskih oddaj na Radioteleviziji Slovenija Sandi Horvat je spregovoril o vlogi medijev pri oblikovanju javnih predstav o Romih. Poudaril je, da lahko medijsko poročanje o Romih prispeva k reproduciranju predsodkov, stereotipov in posplošenih predstav o romskih skupnostih. Odklonski ali konfliktni dogodki, povezani s posamezniki iz romske skupnosti, skozi način njihovega poročanja namreč postanejo interpretirani kot značilnost širše skupnosti, je pojasnil. Predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc je poudaril uspeh, ki ga predstavlja prehod razprave o romski tematiki v prostore SAZU. Izpostavil je še, da se o konkretnih težavah Romov, kot sta legalizacija naselij in oskrba s pitno vodo, tako v Sloveniji kot v tujini govori že desetletja, a v mnogih naseljih še ni urejene infrastrukture. Socialna psihologinja Mirjana Ule je predstavila analizo socialne distance do romske populacije v javnomnenjskih podatkih v Sloveniji v zadnjih 30 letih. Po podatkih Centra za raziskovanje javnega mnenja se je v zadnjih letih stopnja socialne distance do Romov povečala z okoli 40 na 60 odstotkov, medtem ko je za večino ostalih družbenih skupin padla. Ob tem večjo stopnjo distance do Romov izkazujejo predvsem tisti, ki so nezadovoljni z življenjem, kar Ule povezuje s posledico moralne panike kot posledice označitve Romov kot grešnega kozla. Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je Šutarjev zakon predstavil skozi koncept “kaznovalnega populizma”. Opozoril je na tendenco zagotavljanja varnosti z vse strožjim kaznovanjem in navedel, da kriminološke raziskave ne ugotavljajo pozitivne korelacije med višino kazni in zagotovljeno varnostjo.