Namig za branje: Katherine Greene: Jezero izgubljenih deklet

Založba Primus je v zbirki KriMistično poskrbela, da smo to izvrstno delo dobili tudi tisti, ki radi posegamo po knjigah v slovenskem jeziku. Mimogrede, tako kot za ta prevod so poskrbeli tudi za prevod kriminalnih del pisateljice Lise Jewell, katerih recenzije smo na Slovenčevih straneh že objavili. Resda objavljamo večinoma recenzije del slovenskih avtorjev, a občasno objavimo tudi kakšno recenzijo tujih avtorjev, katerih dela so prevedena v slovenski jezik. Preden se lotimo vsebine, še kratko pojasnilo. Katherine Greene je psevdonim avtoric A. Meredith Walters in Claire C. Riley. Obe sta si nabrali pisateljske izkušnje s pisanjem srhljivk in resničnih zgodb o kaznivih dejanjih. No, zdaj pa sta rokave zavihali skupaj. Ne vem, kako jima to uspeva, meni v sodelovanju še s kom drugim ne bi, a jima je to skupno pisanje, ustvarjanje več kot uspelo.

Zdaj pa gremo k vsebini. Kakopak ne smem preveč povedati, sicer vam lahko vzamem tisto napetost in vprašanje, ki sem si ga sam ves čas zastavljal: Kdo je kriv za umor štirih študentk, ki so jih našli umorjene blizu jezera ali na dnu jezera? No, ali pa katero od njih kje drugje. Zgodba nas prek Lindsey, sestre izginule Jessice, popelje v današnji čas, ko odkrijejo prvo umorjeno dekle, in skozi čas skoraj četrt stoletja nazaj, ko je takrat mala Lindsey ostala brez starejše sestre. So našli njeno sestro, se sprašuje Lindsey, ki je tudi na neki način ljubljenka očeta in ima z mamo napet odnos, a taka očetova ljubljenka, kot je bila njena sestra Jessica, zagotovo ne. A glej ga zlomka, čeprav je bila Jessica očetova ljubljenka, se je vseeno odločila, da ne bo doma, ko bo študirala, ampak tam, kjer so tudi njene soštudentke. Kar je presenetljivo in zgovorno, saj Južna državna univerza v Severni Karolini, ki jo obiskuje, deluje v njenem mestu. Zakaj tako, se počasi razkriva skozi posamezna poglavja.

Vse skupaj pa se začne in zaplete, ko po štiriindvajsetih letih v bližini lokalnega jezera najdejo truplo prvega od štirih izginulih deklet. Izkaže se, kako površno je bilo opravljeno policijsko delo, kaj vse so kriminalisti spregledali, koga vse niso smeli ali hoteli natančno preiskovati in tudi, kakšen je bil odziv družin izginulih deklet. Očitno je bil to še čas, ko so si lahko moški privoščili več, kot si lahko dandanes, ko mimogrede tudi šole na spogledovanje profesorjev z dijakinjami gledajo s povsem drugačnimi očmi.

Zgodba je polna presenečenj, misli pa se ti ves čas ukvarjajo s tem, kdo je tisti, ki je kriv za smrt deklet. Je morilec kdo od profesorjev, gre za delo množičnega morilca, vsem neznanega, si je roke umazal kdo drug? Je umoril vse ali pa mogoče tudi ne in si je več morilcev umazalo roke? Tega vam seveda ne zaupam, o tem boste morali sami razmišljati med branjem in boste na koncu tudi dobili odgovor. Ki je vsekakor presenetljiv. Morebiti si boste celo očitali, kako to, da tega niste že prej posumili ali na to pomislili. Sam sem si!

The post Namig za branje: Katherine Greene: Jezero izgubljenih deklet appeared first on Slovenec.