NEDELJSKI NASVET: Bi se upali življenje dati v roke Googlovim zemljevidom? Dvakrat premislite!

Če Google tako pravi, pa pojdimo. Japajade. Dvakrat sem se s tem nasankal in v drugem primeru je zgolj sreča botrovala temu, da nisem ostal sredi ničesar!

Pred leti sem se smejal, ko so »zemljevidi« trume turistov pošiljali skozi Stansko vas blizu Ljubljane, ker je bila obvoznica zatrpana s prometom. Posebej čudno sem gledal, ko so se mimo vozili avtomobili s prikolicami. Saj ne vedo, v kaj se spuščajo. Najprej strma cesta čez hrib, nato pa ozka cesta skozi vasi vse tja do Brezovice. Kjer je Google predlagal ponoven uvoz na avtocesto. Ko se je obvoz zatrpal in je promet obstal, so nesrečniki v zastoju obtičali dlje, kot bi čakali na avtocesti. No, smejati sem se nehal lani. Šel sem na Kope in Google me je dvakrat, pod pretvezo hitrejšega prihoda na cilj, vodil praktično za nosom. Najprej sem se znašel sredi vasi visoko na hribu, od katere ni vodila nobena cesta, razen kolovoza, primernega kvečjemu za quade. Drugič pa na sicer širokem gozdnem makadamu, ki bi me pripeljal do cilja, vendar je bil zaradi snega neprevozen. Kajpada sem se takrat spraševal o svojem zdravju in o tem, zakaj za vraga nisem šel po glavni cesti, kakor so kazali smerokazi!

Da zemljevidi predlagajo neprimerno ali celo neprevozno pot, so krivi algoritmi, temelječi na analizi satelitskih posnetkov, podatkov drugih voznikov in javnih registrov, ki pa niso vedno usklajeni z dejanskim stanjem. Umetna inteligenca na posnetkih iz zraka pogosto zamenja makadamsko pot, gozdni kolovoz ali celo suho strugo potoka za običajno cesto. Prav tako iz slik ne more oceniti podatkov o naklonih.

Algoritmi podatke črpajo tudi iz državnih in občinskih baz, v katerih so med drugim vrisane stare katastrske poti, ki jih je narava že davno vzela nazaj (po domače, so se zarasle). Če obenem ni podatka, da je zaprta za promet, ali je celo napačno označena kot lokalna cesta, čeprav gre za kolovoz, ki vodi do sosedove njive, potem Google ne more vedeti, da pač z avtom tam ne bo šlo.

Tretji sklop so podatki voznikov, ki so po cesti že vozili. Vrnimo se k omenjenemu makadamu na Kopah. Zagotovo ima Google v bazah podatek, da je kakšen avto tam že peljal. Ne veliko, a nekaj prav gotovo. Vendar poleti, ko ni snega. Oceni torej, da je cesta prevozna. Dejstvo, da kakšen mesec ali dva tam ni bilo prometa, pa prosto po Prešernu pripiše lokalnemu značaju. In nato se tam znajde Marjan za volanom električnega avta z jezno ženo ob sebi. Lahko si mislite, kaj se je zgodilo!

Googlovi zemljevidi so me in verjetno še koga pogosto rešili, da nisem po nepotrebnem stal v kolonah. Ali pa sem vsaj krajši čas robantil. Tisto, kar hočem povedati, je, da jim ne smemo popolnoma zaupati. Če se vam zdijo nekatere od predlaganih poti do cilja »malce čudne«, potem se raje ne odločajte zanje. Vsaj ne takrat, ko nimate želje po avanturah, vračanju nazaj in spoznavanju nepoznanih krajev.

Naslovno fotografijo je upodobila umetna inteligenca.

The post NEDELJSKI NASVET: Bi se upali življenje dati v roke Googlovim zemljevidom? Dvakrat premislite! appeared first on Tehnozvezdje.