ARTICLE AD
Na Turjaku, v neposredni bližini šole, se je v zadnjih dneh zaradi teže snega pokazala resna težava, ki bi morala skrbeti vse – predvsem starše in pristojne službe. Zaradi dotrajanosti lesenih stebrov, na katerih so napeljani električni ali telekomunikacijski vodi, je prišlo do poškodb, ki morda na prvi pogled ne delujejo nevarno, a posledice morebitnega popuščanja so lahko izjemno hude.

Če gre za stebre, namenjene telefoniji, se tveganje pogosto podcenjuje. A dejstvo ostaja: leseni stebri so zastarel način infrastrukture in očitno vse bolj nevaren. Pod težo snega lahko vsak trenutek popusti še kakšen steber – in takrat ne govorimo več o materialni škodi, temveč o možnosti, da se pod njim znajde otrok ali mimoidoči. Takšna škoda bi bila nepopravljiva.
Vzdrževanje, ki ga ni več
Stanje na Turjaku ni osamljen primer. Vzdrževanje nosilnih stebrov in vodnikov se je v preteklosti očitno zapostavljalo, pogosto na račun varčevanja in zasledovanja čim višjih dobičkov. Posledice takšnega pristopa smo v Sloveniji že občutili.
Spomnimo se žledoloma leta 2014, ko je brez elektrike ostalo približno 250.000 ljudi. Ali pa božičnega jutra v Mariboru, ko je okoli 3.000 odjemalcev praznike preživelo brez električne energije. Skupni imenovalec teh dogodkov so bile poškodbe infrastrukture, ki bi jih lahko z ustreznim in pravočasnim vzdrževanjem vsaj deloma preprečili.
Slabi poseki, slabo vzdrževanje, večje tveganje
Vzrok za takšne situacije ni zgolj v vremenu. Pomemben del odgovornosti nosijo tudi:
- pomanjkljivo izvajanje posekov in čiščenja podrasti ob vodih,
- odlašanje z menjavo dotrajanih ali poškodovanih stebrov,
- varčevanje tam, kjer bi morala biti varnost na prvem mestu.
Primer s Turjaka je jasen opomin, da se nevarnosti ne sme čakati. Dokler se ne zgodi nesreča, je še čas za ukrepanje – vprašanje pa je, ali bomo ukrepali pravočasno.

2 hours ago
14



English (US)