Poljski predsednik v bran svobodi govora – vložil veto na zakon o izvrševanju Akta o digitalnih storitvah

Poljski predsednik Karol Nawrocki je blokiral vladni predlog, namenjen uveljavitvi Akta o digitalnih storitvah (DSA) na Poljskem, saj meni, da bi se s tem državni regulatorji spremenili v spletne cenzorje.

Vložitev veta ustavlja enega najpomembnejših poskusov Varšave, da bi se nacionalna zakonodaja uskladila z digitalnimi pravili EU. “Kot predsednik ne morem podpisati zakona, ki dejansko pomeni upravno cenzuro,” je poudaril Karol Nawrocki. Situacija, v kateri vladni uradnik odloča, kaj je dovoljeno na internetu, po njegovem spominja na Ministrstvo za resnico v Orwellovem romanu iz leta 1984.

Zakon, ki je bil s strani parlamenta sprejet novembra lani, se je predstavljal kot način zaščite uporabnikov pred spletnimi zlorabami in lažnimi informacijami. Dvema regulativnima organoma, Uradu za elektronske komunikacije (UKE) in Nacionalnemu svetu za radiodifuzijo (KRRiT), se je dalo pooblastilo, da odredita odstranitev ali blokiranje digitalnih vsebin, za katere se presodi, da vsebujejo grožnje s kaznivimi dejanji, izkoriščanje otrok, sovražni govor, spodbujanje k samomoru ali kršitve avtorskih pravic.

Omogočilo se je, da bi lahko pritožbe izhajale iz različnega nabora virov, vključno s policijo, tožilstvom, mejnimi policisti ali davčnimi organi. Avtorji vsebin bi bili o tem obveščeni in bi imeli dvotedenski rok za ugovor, preden bi kakršna koli blokada stopila v veljavo. Podporniki zakona, ki so opozarjali na nove pritožbene mehanizme za tiste uporabnike, ki bi se čutili oškodovane, so v zakonu videli korak k večji preglednosti in odgovornosti.

Država bi morala svobodo zagotavljati ne pa je omejevati

Poljski predsednik pa s podporniki zakona niti slučajno ne deli istega mnenja. Varovalke se mu namreč zdijo navidezne. “Namesto resničnega sodnega nadzora je bila uvedena absurdna rešitev: ugovor na odločitev uradnika, ki ga morajo državljani vložiti v 14 dneh.” Strinja se sicer s tem, da internet predstavlja številne grožnje, zlasti za naše najmlajše, a obenem vztraja, da je vladni osnutek neprimeren in preprosto škodljiv. “Predlagane rešitve ustvarjajo sistem, v katerem se bodo morali navadni Poljaki boriti proti birokraciji z namenom, da bi ubranili svojo pravico do izražanja mnenja. To je nesprejemljivo,” je prepričan po navedbah Reclaim the net. Država bi namreč morala biti tista, ki svobodo zagotavlja, ne pa da jo omejuje.

Poljski premier Donald Tusk (Foto: epa)

Poljska vlada obsoja predsednikovo vložitev veta. Minister za digitalne zadeve Krzysztof Gawkowski meni, da bo predsednikova poteza oslabila prizadevanja za spletno zaščito. Vztraja, da bi zavrnjeni zakon okrepil pravice uporabnikov, zaščitil družine pred “sovraštvom” in “dezinformacijami” ter preprečil širjenje tuje propagande. Mnenje vlade, ki se ni prvič znašla na nasprotnem bregu kot predsednik, deli tudi Poljski medijski svet. Izpostavljajo namreč prepričanje, da bo veto “oviral boj proti spletnim dezinformacijam, zlasti v času, ko skoraj vsak dan prinaša nove laži z vzhodne meje”.

Z zavrnitvijo zakona Poljska ostaja ena od držav EU, ki še niso uvedle Zakona o digitalnih storitvah (DSA). S tem je izpostavljena morebitnim sankcijam iz Bruslja. Zaradi neizpolnjevanja obveznosti s strani Poljske in štirih drugih držav se je Evropska komisija maja lani obrnila na Sodišče Evropske unije.

Ž. N.