Še največ je imel od tega frizer v New Yorku

Te dni smo bili priča dvojnemu debaklu slovenske zunanje politike. Italijani na Jadranu uvajajo izključno gospodarsko cono (kar bi lahko bil celo eden od največjih porazov slovenske zunanje politike nasploh), kabinet predsednika vlade pa je končno tudi uradni priznal popolni fiasko famozne propalestinske pobude Gaber-Golob, ki sta avgusta lani - zaradi poskusa promocije Tine Gaber in verjetno tudi zaradi njune poroke - vanjo vpletla dobršen del slovenskega diplomatskega aparata, razkrili pa smo jo - spomnimo - prav na tem portalu.

Toda konec minulega leta je - kar je tudi tema pričujočega članka - bolj potihoma, predvsem v primerjavi s tistim bombastičnim začetkom, ko je naša zunanja ministrica Tanja Fajon sredi palače Združenih narodov v New Yorku volilni izid slavila kot na nogometnem štadionu, da je bilo, mimogrede, poklicnim diplomatom kar precej nerodno (danes se sicer že ve, da je Slovenija zmagala predvsem zato, ker je Evropska unija želela preprečiti, da bi sedež nestalne članic