Sončni mrk 12. avgusta bo v Sloveniji izjemno izrazit: najboljši pogled bo na zahodu

Sreda, 12. avgusta 2026, bo prinesla enega najzanimivejših astronomskih dogodkov, ki jih bomo letos lahko spremljali tudi iz Slovenije. Luna bo pozno popoldne oziroma zgodaj zvečer prekrila velik del Sončeve ploskve, na zahodu države pa bo zakritost presegla 85 odstotkov.

Popolnega mrka pri nas sicer ne bo, vendar bo pojav dovolj izrazit, da bo ob jasnem nebu opazna povsem drugačna podoba Sonca. Začetek delnega mrka bo v Sloveniji okoli 19.24, največja faza pa bo nastopila malo po 20. uri, tik pred sončnim zahodom.

Prav pozna ura bo letošnjemu mrku dala poseben značaj. Sonce bo že zelo nizko nad zahodnim obzorjem, zato običajen pogled z domačega dvorišča marsikje ne bo dovolj. Hiše, drevesa, hribi in grebeni lahko zakrijejo najzanimivejši del pojava. Kdor si ga želi ogledati, bo moral poleg jasnega neba poiskati tudi odprt pogled proti zahodu oziroma severozahodu.

Dogodek ima še eno posebnost. Gre za popolni Sončev mrk, vendar Slovenija ne leži v pasu popolnosti. Ta bo potekal čez Arktiko, Grenlandijo, Islandijo in del Španije. Nad Slovenijo bo vidna le delna faza, vendar bo odstotek zakritega Sonca za naše kraje zelo velik. NASA navaja, da bo največja magnituda globalnega mrka 1,0386, osrednji pas popolnosti pa bo segal tudi čez del Evrope.

Sončni mrk 2026

Slovenija bo videla velik del Sonca za Luno

Razlike med posameznimi deli države bodo opazne. Zahod Slovenije bo precej bližje pasu popolnega mrka, zato bo tam Luna zakrila več Sončeve ploskve. V Ljubljani bo po izračunih okoli 84 odstotkov Sončeve površine prekrite, magnituda mrka pa bo približno 0,87. Delna faza se bo začela ob 19.25, največ bo dosegla ob 20.12, Sonce pa bo kmalu zatem zašlo.

Na območju Maribora bo pojav nekoliko manj izrazit. Začetek je predviden okoli 19.24, največja faza okoli 20.09, zakritost Sončeve ploskve pa bo približno 80 odstotkov. Tudi tam bo mrk zaradi nizkega položaja Sonca nad obzorjem precej odvisen od kraja opazovanja.

Na Primorskem in skrajnem severozahodu lahko pričakujemo najizrazitejši pogled, proti vzhodu pa se odstotek zakritosti postopoma zmanjšuje. Okolica Bovca oziroma Trente bo med najboljšimi območji za opazovanje, zelo dobre razmere glede geometrije mrka pa bodo tudi na Obali.

Sama številka o zakritosti sicer ne pove vsega. Pogled na Sonce, ki bo nizko nad pokrajino in večinoma skrito za Luno, bo precej drugačen od običajnega delnega mrka sredi dneva. Barva večerne svetlobe, bližina obzorja in močno zmanjšana vidna Sončeva ploskev bodo skupaj ustvarili prizor, ki ga bo mogoče lepo fotografirati, vendar le ob ustrezni zaščiti opreme in oči.

Nekaj minut lahko odloča o tem, koliko boste videli

Največja težava letošnjega opazovanja ne bo trajanje mrka, temveč sončni zahod.

V Ljubljani bo delna faza trajala približno 50 minut, toda njeno nadaljevanje bo prekinil zahod Sonca. Podobno bo drugod po državi. To pomeni, da Luna pri nas ne bo preprosto prešla čez Sončevo ploskev in jo nato pred našimi očmi v celoti zapustila. Sonce bo med samim mrkom zdrsnilo pod obzorje.

Takšna geometrija je privlačna za fotografiranje, za opazovalca pa nekoliko zahtevnejša. Že nekaj stopinj visok hrib na zahodu lahko pomeni razliko med dolgim pogledom na mrk in koncem opazovanja precej pred največjo vidno fazo.

Najbolj smiselna izbira zato ni nujno najvišja točka v okolici. Pomembnejša je odprtost obzorja. Travnik nad naseljem, razgledna točka brez bližnjih hribov, obala ali višje ležeča planota z odprtim pogledom proti zahodu so lahko bistveno primernejši.

>> PREBERI ŠE: Polna luna avgust 2026: ob ščipu nas čaka tudi delni Lunin mrk

Očala za Sončev mrk ostajajo nujna

Velika zakritost Sonca lahko ustvari napačen občutek, da je pogled proti njemu varnejši. Ni.

Tudi če Luna prekrije več kot štiri petine Sončeve površine, preostali svetli del Sonca še vedno oddaja dovolj intenzivnega sevanja, da neposredno gledanje brez ustrezne zaščite ni varno. Običajna sončna očala, potemnjeno steklo, fotografski filtri neznanega izvora ali doma izdelane rešitve niso primerna zaščita.

Za neposredno opazovanje Sonca je treba uporabljati očala oziroma filtre, namenjene opazovanju Sončevega mrka. Posebna previdnost je potrebna tudi pri daljnogledih, teleskopih in fotoaparatih, saj optični sistem svetlobo dodatno koncentrira.

Popolna faza, med katero je mogoče za kratek čas odstraniti zaščitna očala, v Sloveniji 12. avgusta ne bo nastopila. NASA potrjuje, da pas popolnosti Slovenije ne bo dosegel.

To je pomembna razlika. Slovenski opazovalec naj zaščito uporablja ves čas neposrednega opazovanja Sonca, ne glede na to, kako ozek srp svetle površine bo še ostal.

Sončni mrk

Največ možnosti bo imel zahodni del države

Če bi izbirali kraj samo glede na geometrijo mrka, bi prednost dobila zahodna Slovenija. Bližina pasu popolnosti pomeni večjo zakritost, hkrati pa Obala ponuja eno od najpomembnejših prednosti letošnjega dogodka: zelo odprto zahodno obzorje.

Koper in širše območje slovenske Istre bi zato lahko postala zanimiva opazovalna točka, če bo vreme sodelovalo. Podobno velja za razgledne lege na Goriškem in v severozahodnem delu države. V notranjosti Slovenije bo treba precej bolj paziti na konfiguracijo terena.

Priloženi zemljevid predvideva približno 87-odstotno zakritost na območju Kopra, okoli 86 odstotkov pri Kranju, 84 odstotkov v Ljubljani, približno 80 odstotkov pri Celju in nekoliko manj proti jugovzhodu in severovzhodu države. Razlika nekaj odstotnih točk na papirju ni dramatična, vendar bo pri tako globokem delnem mrku vizualno že opazna.

Vremenska napoved bo zato dan ali dva pred dogodkom pomembnejša od izbire mesta zgolj po odstotku zakritosti. Povsem jasen pogled pri 82 odstotkih bo precej boljša izkušnja od 88 odstotkov za oblaki.

Večer, zaradi katerega se bo splačalo pogledati proti zahodu

Sončni mrki imajo nenavadno lastnost: njihov potek lahko izračunamo z izjemno natančnostjo več let vnaprej, končni vtis pa vseeno določi nekaj tako vsakdanjega, kakor je oblak nad obzorjem.

Sreda, 12. avgusta, bo eden tistih večerov, pri katerih bo vredno nekajkrat pogledati vremensko napoved in razmisliti, kam se odpraviti. Za Slovenijo dogodek ne bo pomenil popolne teme sredi dneva. Pri nas ne bomo videli Sončeve korone in nebo ne bo postalo nočno, kakor se zgodi v pasu popolnosti.

Prizor bo drugačen, a nič manj zanimiv. Velik del Sonca bo izginil za Luno ravno v trenutku, ko se bo svetloba običajnega avgustovskega večera že začela mehčati. Nad zahodnim delom države bo ostal le razmeroma ozek del Sončeve ploskve, nato pa bo celoten prizor počasi izginil za obzorjem.

Naslednjih nekaj dni bo zato predvsem čas za preprost načrt: poiskati certificirana očala za opazovanje Sonca in določiti kraj z odprtim zahodnim obzorjem. Vse drugo bo v sredo zvečer naredila nebesna mehanika sama.

Sončni mrk 2026: 12. avgusta bo Luna prekrila večino Sonca – tik pred sončnim zahodom

Sončni mrk 12. avgusta bo spremenil tudi razmere v zraku. Kaj vse se bo spremenilo?

Sončni mrk 12. avgusta bo zmanjšal proizvodnjo sončnih elektrarn: bo elektrike dovolj?

Objava Sončni mrk 12. avgusta bo v Sloveniji izjemno izrazit: najboljši pogled bo na zahodu se je pojavila na Vse za moj dan.