Svit Oliver Katanec: Poceni bogati vrt

»Želim imeti bogat vrt, budžeta pa je zelo malo,« je pogosto prva zahteva naročnikov pred začetkom novega projekta. Ko sem se s tem srečal prvič, nisem vedel ne, kako iz malega narediti veliko, ne, kako najti rastline, ki bi bile lepe in cenovno dosegljive obenem. Prelom se je zgodil, ko sem se vrnil v svojo preteklost, jo povezal s sedanjostjo, se ozrl okoli sebe in zagledal naravo, ki me obdaja.

Kot otrok sem igral nogomet na vaških travnikih in se s prijatelji podil s kolesi po gozdovih Šmarne gore. Takrat nisem razmišljal, kakšne trave in cvetlice me obdajajo in iz katerega drevesa je padel list ali plod na gozdnih tleh. To, kar sem imel ves čas pred nosom, sem zares razumel šele leta 2020, ko sem dobil svoj prvi samostojni projekt – in moral iz malega narediti veliko.

Obstoječi vrt je že imel ogromna stara drevesa, ki jih s svojo novo idejo in zasnovo nisem želel zasenčiti. Ko sem se na sredi vrta vrtel okrog sebe in opazoval, kaj vse me obdaja, se mi je porodila zamisel, da vrt za to, da bi bil zanimiv, ne potrebuje eksotičnih atrakcij, temveč smiselni izbor nekričečih rastlin, ki bodo z obstoječo in novo zgodbo vrt povezale z njegovo okolico. Na ulici sem opazil mestni drevored okroglih in cepljenih navadnih zelenih robinij in se v trenutku odpravil v drevesnico, kjer sem namesto dragega rdečega japonskega javorja našel naravno se razraščajočo mlado svetlo zeleno robinijo, in dobil sem jo za drobiž. Ko sem jo postavil in posadil na osrednji otok, se je vrt v trenutku povezal z mestnimi drevoredi, obstoječa drevesa na vrtu pa so s svojimi mogočnimi krošnjami in sencami še vedno pritegovala poglede.

To je bil trenutek, ko sem se začel zavedati, kakšne rastline me obdajajo, kakšna narava nas objema in da za to, da bi oblikoval zanimive vrtove, ne potrebujem eksotičnih dreves, ampak lahko enako zanimive atribute najdem in izpostavim s čisto preprostimi, spontanimi rastlinami. Omenjeni vrt je bil na koncu v celoti izdelan iz avtohtonih dreves, okrasnih trav, trajnic ter pri nas razširjenih gozdnih rastlin, kot so praproti, grmovnice gabra, bršljani itd. Vse te rastline se lahko uporablja na različne načine zasaditev, hkrati pa so cenovno zelo prijazne. Takrat sem tudi jasno razumel: bogat vrt ni nujno eksotičen – bogat je takrat, ko deluje, kot da je od nekdaj tam.

Vse od tega projekta do danes sem imel različna naročila, a z istim izzivom: kako narediti več z manj. Tako sem navajen delati tudi pri drugih življenjskih situacijah in navadah. Oblačil imam malo, a jih znam skombinirati in povezati tako, da dobro izpadejo; ko kuham, poskušam iz malo sestavin izvleči čim več okusa. Enako je pri ustvarjanju vrta – namesto da vsake toliko časa hodimo po vrtnarijah in drevesnicah ter domov vsakič prinesemo sadiko, tako da imamo nazadnje nasičen, vizualno preveč raznolik in za vzdrževanje prezahteven vrt, se raje vprašajmo, kakšna narava in okolica nas obdajata; katere rastline so tiste, ki nas zares veselijo in zanimajo, katere nam dajejo toplino, katere nas spremljajo skozi celo življenje; kateri deli vrta naj bodo zasajeni in kateri odprti; kaj radi počnemo in kaj želimo početi na vrtu. Vsa ta vprašanja postavim, ko se spoznavam z novo stranko.

Sam vrtove zelo rad oblikujem z organskimi oblikami in rastline velikokrat postavljam v okrasne otoke ali grede, jih pozicioniram tako, da poglede odpirajo v daljavo in jih, kjer je treba, hkrati zapirajo in ustvarjajo zasebnost. Ko zbiram nove rastline, jih povezujem z obstoječimi. Če je v bližini na primer naravni gozd z gabri, bukvami, topoli in podobnimi vrstami dreves, poskušam za novi vrt poiskati podobno drevo, pri čemer ni nujno, da je identično; lahko je druga sorta, pomembno je, da se povezuje v glavnih značilnostih – naravne oblike krošenj, v vetru plapolajoči listi, različni odtenki zelene.

Pri okrasnih rastlinah je podobno: če je v bližini cvetoči travnik z neomejenim številom cvetlic in trav, lahko v otokih vrta raste le nekaj različnih okrasnih trav in trajnic, te pa v večjem številu sadimo v raznoliko zaporedje ponavljajočih se in prepletajočih skupin, ki se kot posamezne rastline pojavljajo v enih in drugih otokih. Z vsem tem vrt dobi smisel in rdečo nit, ki ga na koncu poveže v celoto.

Tudi velikosti rastlin, ki jih kupujemo, lahko bistveno spremenijo naš pogled in način zasaditve, ki jo želimo. V drevesnici velikokrat opazimo eno veliko drevo ali grm, ki nam je neizmerno všeč, ne opazimo pa manjšega in mlajšega zraven, ki bo čez nekaj časa prav tak – le predstavljati si moramo, kako bo videti, ko zraste. Razlika v ceni pa je bistvena. Okrasne rastline in trajnice v primerjavi z nekaterimi eksotičnimi rastlinami stanejo neprimerljivo manj – tako lahko kupimo več, vrt pa bo sčasoma bolj gosto zasajen in obogaten.

Danes veliko ljudi želi imeti pravilno rezane rastline – ‘bonsai’ – ob že minimalističnem in preprostem modernem objektu. A ta ‘bonsai’ stane malo premoženje, nima pa nobene dinamike in spreminjanja ter raste počasi. Ko ljudje rečejo, da ni potrebno skoraj nič vzdrževanja, jih vprašam: ali ni lepo, ko se vrt spreminja s sezonami, tako kot se naša življenja? Ko lahko spremljamo njegovo nenehno vsakoletno rojstvo spomladi, bujno rast poleti in odpadanje listja jeseni? Ljudje smo del narave in bolj ko smo z njo povezani, bolje se počutimo.

Vrt je zasebni življenjski zunanji prostor vsakega od nas, ki se med seboj razlikujemo in imamo različne stile in želje. Zato ni pravil, kaj je prav in kaj ne. Moj pogled na oblikovanje z naravo v omejenem finančnem okviru pomaga vzpodbuditi notranjo intuicijo o tem, kako oblikovati svoj raj na zemlji: kako najprej poslušati sebe, se ozreti naokoli in se zavedeti, kje živimo. Najprej pogled okoli sebe – šele potem v vrtnarijo.

Napisal: Svit Oliver Katanec, Svit Scapes
Foto: Svit Oliver Katanec, Svit Scapes

Vsebine na spletnem portalu outsider.si se razlikujejo od vsebin v tiskani reviji Outsider. Z naročilom na revijo prejmete skrbno pripravljene vsebine in omogočite raznoliko ustvarjanje ekipe sodelavcev Outsiderja.

Hvala.

Celoletna naročnina