V Notranjskem muzeju o starovercih, grafitih, ledeni dobi in pračloveku

Notranjski muzej Postojna letos načrtuje bogat program razstav in drugih dogodkov. Že od začetka leta poteka predstavitev staroverstva na Krasu, nadaljujejo se priljubljeni muzejski sprehodi po regiji, potekalo bo več spremljevalnih dogodkov ob aktualni razstavi o grafitih na Postojnskem, vrhunec programa pa bo razstava o pračlovekovem mišljenju.

Na razstavi, načrtovani za december, z naslovom Ena, dva, tri … do deset, po neandertalsko bodo predstavili odkritja iz Uršnje luknje, manjše kraške jame pri Ilirski Bistrici, kjer so našli fosilne ostanke ledenodobnih živali in dokaze o prisotnosti pračloveka.

“Med najpomembnejšimi najdbami je fragment kosti z desetimi paralelnimi vrezami, ki jih je verjetno naredil pračlovek kot zapis števila, kar kaže na zgodnje kognitivno mišljenje naših prednikov,” so v najavi letošnjih dogodkov zapisali v muzeju.

Biolog in muzejski svetnik Slavko Polak je za STA povedal, da raziskave, ki sicer še potekajo v sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki, razkrivajo, da gre za enega najstarejših tovrstnih dokazov na svetu. Po objavi znanstvenih izsledkov bo razstava predstavila najdbe in njihove antropološke pomene.

Že januarja je muzej zagnal cikel predavanj o staroverstvu na Krasu zbiratelja ljudskega izročila Borisa Čoka, za katere vlada tolikšno zanimanje, da je moral muzej omejiti število zainteresiranih udeležencev. Čok predstavlja obrede, verovanja, svete rastline, znamenja na portalih po Krasu in kamnite osamelce v ljudskem izročilu ter svojo novo knjigo V temi (ni) senc, ki se osredotoča na območje med Timavo in Rakovim Škocjanom.

Eden pomembnejših letošnjih dogodkov bo večdnevna mednarodna konferenca Šola/vrtci in muzeji/galerije, ki jo bo konec marca pod pokroviteljstvom občine Postojna organiziral Zavod Educa. Namen je združevanje in povezovanje zaposlenih na področju šolstva in kulture ter predstavljanje primerov dobrih praks.

Na plenarnem predavanju bo muzej predstavil moč komunikacijskih kanalov in njihovo vlogo v sodobnih muzejih. Po besedah kustosinje Ane Čič je namreč Notranjski muzej eden bolj aktivnih slovenskih muzejev na področju socialnih omrežij. Objavljajo na vseh glavnih digitalnih platformah in tako promovirajo kulturno dediščino, muzealstvo in vzgajajo novo muzejsko publiko. Predstavili bodo prednosti in pasti tovrstnega angažmaja.

Kot pritiče zibelki krasoslovja, pa je stalna razstava muzeja v Postojni posvečena krasu. Od njene lanske nadgradnje in širitve je na ogled tudi skulptura iz odpadkov, ki so jih našli med lansko čistilno akcijo kraške jame v regiji. Muzej bo s takšnimi okoljskimi akcijami nadaljeval. Letos bodo skupaj z jamarji očistili še eno jamo v okolici Postojne in tako obeležili 13. september, mednarodni dan jam in krasa.

Načrtujejo tudi predstavitev arheološke dediščine prazgodovinskega gradišča Trnovo pri Ilirski Bistrici na gradu Prem pri Ilirski Bistrici, kjer bo na ogled kot stalna razstava. Prvotno je bila predstavljena na začasni razstavi Notranjska v pozni bronasti in starejši železni dobi v Postojni.

Muzej se zadnja leta vse bolj odpira javnosti, o čemer pričajo tudi nominacije in nagrade. Akademija za likovno umetnost v Franciji jih je za enega od programov, v katerem so laiki pod vodstvom kustosa pripravili razstavo o plemstvu na Postojnskem, nominirala za nagrado Art Explora Award. Nominirani so bili tudi za nagrado Živa 2025 Foruma slovanskih kultur, tik pred koncem lanskega leta pa so na Hrvaškem prejeli bronasto priznanje sončnica za družinski festival Mesto krasa, ki ga bodo letos organiziral že četrtič.