Za uvedbo pogoja nekaznovanosti za poslance in državne svetnike na odboru premalo glasov

Koalicija očitno ne bo uspela s predlogom, da bi za vse voljene funkcionarje uvedli pogoj nekaznovanosti. Zataknilo se je pri zakonih, s katerima bi pogoj določili za poslance in državne svetnike. Za njuno potrditev je potrebna dvotretjinska večina, ki pa je na seji pristojnega odbora DZ ni bilo. Postopek za zakona se tako končuje.

Koalicijske stranke so pripravile paket zakonov, s katerimi bi uvedli pogoj nekaznovanosti za vse voljene funkcionarje. Kot je na včerajšnji seji odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo v imenu predlagateljev dejala poslanka Svobode Janja Sluga, bi pogoj nekaznovanosti za opravljanje funkcije veljal za vse voljene funkcionarje – poslance, državne svetnike, predsednika republike, župane, podžupane in občinske svetnike.

Predlagali so, da funkcionar ne more biti posameznik, ki je bil obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od enega leta, za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Ta omejitev bi veljala še pet let po prestani kazni, zastarani kazni ali po tistem, ko je bilo prestajanje kazni opuščeno.

V koaliciji so na seji poudarjali, da bi s tem vzpostavili minimalni higienski standard, nujen za zaupanje v državne institucije. Nataša Sukič (Levica) je paket zakonov označila kot korak h krepitvi zaupanja v demokracijo, institucije in pravno državo. Mojca Šetinc Pašek (SD) je opozorila, da pogoj nekaznovanosti ni novost v slovenskem pravnem redu, enaki ali celo strožji standardi že veljajo za zaposlene v javnem sektorju in za številne regulirane poklice. Za najvišje funkcije v državi morajo veljati najvišji standardi, je poudarila Sluga.

Medtem ko članov odbora iz vrst SDS na sejo ni bilo, se je seje udeležila poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. Vendar pa je že ob obravnavi prvega zakona iz paketa, novele zakona o volitvah v DZ pojasnila, da ga ne more podpreti. Kot je dejala, v politiko zagotovo ne sodijo kriminalci, a tudi ne ljudje, ki imajo težave z integriteto, ki lažejo in grozijo, žalijo, politizirajo in ignorirajo potrebe ljudi. Vsaka stranka bi morala pred volitvami pomesti pred svojim pragom, končno sodbo pa bodo dali volivci.

S temi besedami je v koalicij sprožila kar nekaj polemike in tudi kritik na račun opozicije. Sluga je poudarila, da predlog ne zadeva nikogar osebno in bo zajemal kazniva dejanja, ki bodo storjena od sprejetja in uveljavitve tega zakona, in ne za nazaj. Na predlog parlamentarne zakonodajno-pravne službe (ZPS) pa so tudi predvideli, da bi pogoj veljal šele za volitve, ki bodo razpisane vsaj leto po uveljavitvi zakona.

Ob glasovanju je nato predlagana dopolnila k noveli zakona o volitvah v DZ, kot tudi sam predlog zakona podprlo devet članov odbora iz vrst koalicije. Ker je pri tem zakonu zahtevana dvotretjinska večina, pa bi za moralo za glasovati vsaj deset članov odbora. Za predlog se je zato postopek končal že na odboru. Enako se je nato zgodilo še pri drugem zakonu iz paketa, kjer je prav tako zahtevana dvotretjinska večina, predlogu novele zakona o DS.

Sejo so po tem glasovanju za pol ure prekinili. V koaliciji pa so se odločili, da kljub temu nadaljujejo obravnavo preostalih zakonov iz paketa. Sluga je pojasnila, da so želeli, da se sprejme enovita zakonodaja, ki bo usklajena tudi z lani sprejetim zakonom o funkcionarjih. Se jim pa zdi odgovorno, da postopek obravnave ostalih zakonov nadaljujejo in s tem pokažejo, da na njihovi strani obstaja politična volja za takšno določbo, je dodala.

V ZPS so sicer opozorili, da mora biti ureditev pogojev za kandidiranje in razlogov za razrešitev voljenih funkcionarjev konsistentna in primerljiva. Predlogi zakonov so neločljivo vsebinsko povezani. Novela zakona o volitvah v DZ, ki je temeljni in nosilni zakon, pa se glede volilnih vprašanj subsidiarno in smiselno uporablja tudi pri drugih voljenih funkcionarjih, je opozoril Dušan Štrus iz ZPS.

Odbor je nato v nadaljevanju seje sprejel predlog novele zakona o volitvah predsednika republike, predlog novele zakona o lokalni samoupravi in na nujni seji, ki je sledila redni, še predlog novele zakona zakona o lokalnih volitvah. Za vse omenjene zakonske predloge zadostuje navadna večina.

Sprejeli so tudi več dopolnil, ki sledijo pripombam ZPS. Poleg samega pogoja nekaznovanosti pa zakonski predlogi prinašajo tudi rešitve, ki se nanašajo na izvedbo preverjanja pogoja nekaznovanosti in ureditev pravnega varstva. V predlogu novele zakona o lokalni samoupravi pa se med drugim vzpostavlja še enakopravno ureditev pravic poklicnih voljenih funkcionarjev lokalne samouprave do nadomestila plače po prenehanju funkcije, primerljivo z ureditvijo, ki velja za voljene funkcionarje zakonodajne veje oblasti.

Predlagani zakonodajni paket sicer sledi tudi peticiji podmladka največje vladne stranke pod sloganom Kriminalec naj ne bo politik, pod katero so zbirali tudi podpise državljanov za uvedbo pogoja nekaznovanosti. V slednjem so ob današnji seji med drugim zapisali, da je glasovanje o noveli zakona o volitvah v DZ “jasen pokazatelj, kdo si v resnici želi politiko brez kriminala – in kdo si tega ne želi”.

Odbor je danes potrdil tudi predlog novele zakona o DZ, ki so ga vložili poslanci z izjemo SDS in samostojnih poslancev. Cilj je pravno urediti področje delovanja DZ tako, da bo ta s pravnega kot tudi tehničnega vidika zmožen izvajati naloge, ki so nujne za nemoteno delovanje države in DZ v izrednem ali vojnem stanju. Prav tako želijo z njim zakon uskladiti s spremembami, ki sta jih prinesla novi plačni zakon in zakon o javnih uslužbencih.