Zakaj se inflacija tako hitro pozna na cenah?

Cene se spreminjajo hitro, ker inflacija ni en sam dogodek, temveč proces. Gre za verigo odzivov v gospodarstvu. Od dražjih surovin in energije do odločitev podjetij, držav in centralnih bank. Ko se en člen podraži, se pritisk prenese naprej, pogosto hitreje, kot se zdi potrošnikom logično.

Zakaj inflacija tako hitro vpliva na vsakdanje cene?

Ker večina cen v trgovinah ni določena v trenutku nakupa, temveč vnaprej na podlagi pričakovanj. Podjetja cene oblikujejo glede na to, koliko jih bodo surovine, energija, prevozi in delo stali v prihodnjih mesecih. Ko se pojavi inflacija, se ta pričakovanja spremenijo skoraj čez noč. Če se podraži elektrika ali gorivo, se ne podraži le ena storitev. Dražji postanejo transport, proizvodnja, skladiščenje. Trgovec zato pogosto zviša ceno še preden sam občuti celoten strošek, ker ve, da bo ta šele prišel. Inflacija je zato delno tudi psihološki pojav temelji na pričakovanjih, ne le na dejstvih.

Foto: Inflacija Vir: Freepik

Kako inflacija iz statistike postane vsakdanji občutek?

Inflacija se uradno meri kot povprečje. To povprečje pa zelo redko ustreza življenju konkretnega posameznika. Statistični izračuni upoštevajo široko potrošniško košarico, v kateri so združeni najrazličnejši izdelki in storitve. Od hrane in energije do počitnic, elektronike in finančnih storitev. Ljudje pa ne živimo v povprečju, temveč v lastnih vzorcih porabe.

Gospodinjstvo, ki večino dohodka porabi za hrano, energijo in prevoz, bo inflacijo občutilo prej in močneje kot tisto, ki več denarja nameni storitvam ali varčevanju. Prav zato se pogosto pojavi občutek, da uradni podatki “ne držijo”, čeprav so statistično pravilni. Ne merijo napačne stvari, merijo pa nekaj drugega, kot ljudje čutijo. Inflacija tako ni le ekonomski kazalnik, temveč izkušnja. In ta izkušnja se začne tam, kjer so izdatki neizogibni.

Kdaj se inflacija pospeši in zakaj se včasih umiri?

Inflacija se pospeši, kadar se hkrati zgodi več pritiskov. V zadnjih letih so se prepletli: pandemične motnje v dobavnih verigah, energetska kriza, geopolitična negotovost in močno povpraševanje po ponovnem odpiranju gospodarstev.

Ko se razmere umirjajo na primer ko se cene energije znižajo ali dobavne poti stabilizirajo inflacija ne izgine takoj. Cene pogosto ostanejo visoke, ker so se stroški dela vmes povečali, podjetja pa prilagodijo poslovne modele novemu “normalnemu”. Kot poudarjajo v Evropska centralna banka, inflacija pada počasneje, kot raste. Razlog je v tem, da se pogodbe, plače in poslovne odločitve prilagajajo z zamikom.

Foto: Sprememba cen Vir: Freepik

Zakaj se cene po umiritvi inflacije ne vrnejo hitro na prejšnjo raven?

Ena najpogostejših zmot je pričakovanje, da bodo cene po tem, ko inflacija upade, samodejno padle. V resnici inflacija meri hitrost rasti cen, ne njihove ravni. Ko se inflacija umiri, to pomeni, da cene še vedno rastejo le počasneje.

Razlog, da se redko vrnejo na stare ravni, je v strukturi stroškov. Plače, najemnine, dolgoročne pogodbe in investicije se v času visoke inflacije prilagodijo navzgor in tam pogosto ostanejo. Podjetja pri oblikovanju cen ne gledajo nazaj, temveč naprej na to, ali bodo stroški vzdržni tudi v prihodnje. Znižanje cen zahteva bodisi močan padec povpraševanja bodisi presežek ponudbe. Oboje je v stabilnem gospodarstvu prej izjema kot pravilo. Zato se inflacija umiri, občutek draginje pa pogosto ostane.

Ali drži, da podjetja inflacijo izkoristijo za dodatne podražitve?

Delno da, a ne vedno. V obdobjih visoke inflacije imajo podjetja več manevrskega prostora, saj potrošniki pričakujejo višje cene. To lahko vodi v situacije, ko se cene zvišajo bolj, kot bi bilo nujno glede na stroške. A hkrati velja tudi nasprotno: številna podjetja so v prvih fazah inflacije del stroškov absorbirala sama, da ne bi izgubila kupcev. Podražitve zato pogosto pridejo z zamikom in takrat delujejo nenadno, čeprav so bile dolgo neizogibne.

Kakšno vlogo imajo plače pri vztrajanju inflacije?

Plače so eden najtrdovratnejših elementov inflacije. Ko se enkrat zvišajo, se redko znižajo ne le iz socialnih razlogov, temveč tudi zato, ker bi to povzročilo nestabilnost na trgu dela. Podjetja višje stroške dela zato vključijo v cene svojih izdelkov in storitev.

Težava nastane, kadar rast plač ni spremljana z rastjo produktivnosti. V takem primeru višji stroški ne temeljijo na večji ustvarjeni vrednosti, temveč na prilagoditvi življenjskim stroškom. Nastane krog: višje cene vodijo v zahteve po višjih plačah, te pa ponovno zvišujejo cene. Ta mehanizem deluje počasi, a vztrajno. Prav zato centralne banke inflacije ne obravnavajo kot kratkoročnega šoka, temveč kot proces, ki se lahko zasidra v gospodarstvu.

Foto: Plača Vir: Freepik

Zakaj cene hrane ostajajo visoke, tudi ko se surovine cenejšajo?

Cene kmetijskih surovin na svetovnih trgih lahko padajo, končne cene hrane pa ostajajo visoke. Razlog je v strukturi cene. Surovina je le del stroška. Velik delež predstavljajo energija, embalaža, logistika, delo in trgovske marže. Poleg tega se cene v trgovinah praviloma znižujejo počasneje kot zvišujejo. Podjetja čakajo na stabilnost, ne na kratkoročne padce. Inflacija zato v praksi deluje kot enosmerna ulica – navzgor hitro, navzdol previdno.

Zakaj je hrana pogosto dražja, kot bi pričakovali?

Hrana ima v inflaciji poseben status, ker združuje več dolgih dobavnih verig. Cena surovine – pšenice, mleka ali koruze je le začetna točka. Do police v trgovini se ji pridružijo stroški predelave, energije, transporta, skladiščenja in dela. Poleg tega gre za trg z nizkimi maržami in visokim tveganjem. Podjetja se zato pri znižanju cen odzivajo previdno. Kratek padec surovin ne pomeni nujno trajnega trenda, zato se cene pogosto ne prilagodijo takoj. Za potrošnika to pomeni, da spremembe na svetovnih trgih vidi z zamikom in skoraj vedno prej navzgor kot navzdol.

Kako se inflacija kaže v Sloveniji v primerjavi z EU?

Slovenija kot majhno, odprto gospodarstvo inflacijo uvozi. Cene energije, hrane in industrijskih surovin se oblikujejo na evropskih in svetovnih trgih. Domači dejavniki davki, regulacije, plače lahko učinek omilijo ali okrepijo, ne morejo pa ga izničiti. Posebnost Slovenije je visoka občutljivost gospodinjstev na cene hrane in energentov, saj ti predstavljajo velik del potrošniške košarice. Zato inflacija tukaj pogosto bolj “boli”, četudi so številke primerljive z evropskim povprečjem.

Foto: Denar Vir: Freepik

Zakaj inflacija v Sloveniji pogosto deluje ostrejša kot drugje?

Slovenija ima relativno visok delež izdatkov za osnovne življenjske potrebe. Hrana, energija in stanovanjski stroški predstavljajo velik del proračuna povprečnega gospodinjstva. Prav te kategorije pa so v zadnjih letih doživele najhitrejše podražitve. Kot majhno in odprto gospodarstvo Slovenija večino cenovnih pritiskov uvozi. Domači ukrepi lahko blažijo posledice, ne morejo pa spremeniti osnovne dinamike. Ko se inflacija sproži na evropski ravni, se njeni učinki tukaj hitro prenesejo v vsakdan. Zato inflacija v Sloveniji ni nujno višja, je pa bolj opazna.

Kaj se zgodi, če inflacija vztraja predolgo?

Dolgotrajna inflacija spodkopava zaupanje. Ljudje težje načrtujejo, podjetja odlašajo z naložbami, prihranki izgubljajo vrednost. Centralne banke zato posegajo z višjimi obrestnimi merami, kar inflacijo zavira, hkrati pa upočasnjuje gospodarsko rast.

To ravnotežje je občutljivo. Prehiter poseg lahko povzroči recesijo, prepozen pa utrdi visoke cene kot novo izhodišče. Inflacija se torej ne zgodi čez noč a ko se enkrat zažene, se v cenah pozna hitro. Razumevanje tega procesa ne poceni nakupa, pomaga pa razložiti, zakaj se občutek “vse je dražje” pojavi prej, kot se statistika sploh spremeni.

Pripravil: L. H.
Viri: Evropska centralna banka, Finance.si, Ultraved, Bloomberg Adria

The post Zakaj se inflacija tako hitro pozna na cenah? first appeared on NaDlani.si.