Zimske olimpijske igre ponudile prav vse

V Veroni so se pred dobrima dvema tednoma z zaključno slovesnostjo uradno končale 25. zimske olimpijske igre, ki so potekale od 6. do 22. februarja pri naših zahodnih sosedih. 2871 športnikov iz 92 držav se je pomerilo v 16 športih, podeljenih pa je bilo 349 medalj. Štiri so po zaslugi smučarskih skakalcev romale tudi v Slovenijo, kar pomeni, da so bile za našo državo uspešnejše zgolj igre v Sočiju leta 2014 (8 medalj) ter pred 4 leti v Pekingu (7 medalj).

Vse skupaj se je začelo s svečano otvoritvijo na kultnem nogometnem stadionu San Siro v Milanu. Prvič v zgodovini iger se je zgodilo, da sta bili zastavonoši ene izmed držav brat in sestra. In ja, s tem se lahko pohvali prav Slovenija, saj sta na čelu reprezentance z zastavo vihrala Domen in Nika Prevc. Slednja sta bila pričakovano glavna pretendenta za slovensko odličje na največjem zimskem športnem dogodku, saj sta oba premočno na vrhu svetovnega pokala v smučarskih skokih, poleg tega pa sta tudi aktualna svetovna prvaka. Tudi zato prav nič ne čudi, da sta na Gorenjsko odnesla nekaj medalj. Niki je uspel prav poseben mejnik, saj se je na odru za zmagovalce okitila s celim kompletom kolajn. V mešani ekipi je bila zlata, na posamičnih tekmah pa srebrna in bronasta.

Domen Prevc si je na posamični tekmi na veliki skakalnici prav tako pokoril konkurenco, s sestro pa se je veselil tudi ob prej omenjeni ekipni zmagi, ko sta bila na stopničkah poleg Prevcev še Anže Lanišek in Nika Vodan. Vse štiri slovenske medalje so torej letos prišle iz skakalnih vrst. Od ostalih slovenskih športnikov je bil najbližje stopničkam deskar Tim Mastnak, ki je bron izgubil po ogledu video posnetka »fotofiniša«. Čeprav je prišel Bolgar Tervel Zamfirov v cilj z enakim časom, pa je tokrat tehnologija poskrbela, da je krajšo potegnil prav Slovenec, ki se je tako moral sprijazniti z nehvaležnim 4. mestom.

Zdi se, da so bili v slovenskem taboru največje razočaranje alpski smučarji, ki so v preteklosti veljali za glavne kandidate v boju za odličja. Tokrat med najboljšo deseterico nismo imeli niti enega, glede na to, da se od belih strmin poslavljajo Ilka Štuhec, Ana Bucik Jogan in še nekateri drugi, pa je napoved za svetlo prihodnost pri nas popularnega športa zelo negotova in pesimistična. V smučarskem teku in biatlonu tako ali tako nismo računali na presenečenja, je pa bilo lepo videti Jakova Faka, ki se je pri svojih 38 letih najbrž še zadnjič boril na olimpijskih igrah. Glede na poškodbe in vse ostale težave, ki jih je imel v zadnjem obdobju, je bilo 14. mesto v posamični tekmi kar uspeh, čeprav Hrvat po rodu ni bil enakega mišljenja. Omeniti velja, da je to bila njegova zgodovinsko najboljša uvrstitev na igrah na posamični zasledovalni tekmi na 12,5 kilometra dolgi progi.

Tokratne olimpijske igre v Milanu in Cortini d’Ampezzo je znova zaznamovalo veliko senzacionalnih dogodkov, rekordov in stvari. Omeniti velja, da je največ medalj, pa tudi zlatih, osvojila Norveška, in sicer 41, od tega 18 najbolj laskavih. ZDA jih je osvojila 33, domačinka Italija pa 30. Med posamezniki je blestel norveški smučarski tekač Johannes Klaebo, ki je osvojil 6 zlatih medalj in je zdaj s skupno 10 medaljami najuspešnejši zimski olimpijec, skupno zaostaja zgolj za Michaelom Phelpsom, ki je v plavanju osvojil 28 medalj. Na olimpijskih igrah smo premierno videli turno smučanje oziroma zimsko gorništvo, ki je poskrbelo za kar nekaj simpatij, medtem ko smo po letu 2018 na igrah znova spremljali najboljše hokejiste, ki se kalijo v ligi NHL. Spektakularni 3-urni finale so, zasluženo ali ne na, koncu dobili reprezentanti ZDA, ki so po podaljšku z 2:1 premagali kanadske sosede. Glavni junak srečanja je bil Jack Hughes, sicer igralec ekipe New Jersey Devils. Spomnimo, to je bila komaj tretja olimpijska zmaga za to reprezentanco in prva po letu 1980. Čeprav Slovenci v alpskem smučanju nismo blesteli, pa so bile tekme zelo razburljive. Pri moških je bil morda nekoliko nepričakovani junak Švicar Franjo von Allmen, ki je osvojil kar 3 zlate medalje, medtem ko je bila pri ženskah absolutna junakinja domačinka Federica Brignone, ki je po hudi poškodbi izpred leta dni osvojila dve zlati odličji. Te sreče ni imela izkušena Lindsey Vonn, ki se je na uvodni tekmi ob padcu huje poškodovala in se tako od olimpijskih iger poslovila na neželen način. Je pa prvo medaljo v zgodovini zimske olimpijade Južni Ameriki oziroma Brazliji priboril Lucas Pinheiro Braathen, ki je slavil v veleslalomu. Kar zadeva biatlona si bomo najbolj zapomnili Norvežana Sturlo Holma Laegreida, ki je osvojil kar 5 medalj (3 srebrne, 2 bronasti) in je po številu odličij zaostal zgolj za Klaebom. Zapomnili pa si ga ne bomo zgolj po uspehih, marveč tudi po javnem opravičilu, ko se je pred kamerami opravičil svoji nekdanji partnerki za prevaro. Prevaro so, denimo v krlingu, očitali tudi moški in ženski kanadski reprezentanci, češ da so njihovi člani z dodatnimi, dvojnimi dotiki goljufali in si tako na nedovoljen način olajšali zmagi nad Švedsko oziroma Švico, a so bile prošnje po analizi dogodkov zavrnjene. Na zavrnitev nastopanja je sicer že pred tekmovanjem s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja naletel tudi ukrajinski tekmovalec v skeletonu, Vladislav Geraskevič, ker je želel nastopati s čelado, na kateri so bila imena vseh ukrajinskih športnikov, ki so bili ubiti med rusko agresijo. V umetnostnem drsanju je veliki favorit, Američan Ilia Malinin, ki se je sicer z backflipom vpisal v zgodovino iger, krepko podlegel pritisku in končal na 8. mestu, medtem ko je zmago presenetljivo osvojil 19-letni Kazahstanec Mihail Šajdorov. V hitrostnem drsanju pa je največjo pozornost dobila dvakratna olimpijska zmagovalka, Nizozemka Xandra Velzeboer, sicer partnerica ameriškega bokserja Jaka Paula, ki je po zmagi slekla dres in pokazala spodnje perilo znamke Nike, ta pa naj bi ji za tako reklamo lahko plačala tudi do milijon dolarjev. Ja, tudi to so olimpijske igre, na katerih

letos ni manjkalo niti številnih zarok, videli pa smo tudi zanimiv zaključni sprint na eni izmed tekaških tekem, ko se je tekmovalkam v ciljni ravnini priključil nepovabljeni gost, volčjak.

Andraž Velkavrh