»Živeti!« – Čehov se po 16 letih vrača na oder Gledališča Koper

V petek bo premierno uprizorjena zadnja predstava v letošnji sezoni Gledališča Koper. Po šestnajstih letih se na koprske odrske deske vrača dramatik Anton Pavlovič Čehov, tokrat z enodejankama Medved in Tragik po sili. Uprizoritev nosi skupni naslov »Živeti!«.

Pod režijo in scenografijo se je podpisal gostujoči režiser Marjan Nečak, ki je za predstavo ustvaril tudi glasbo. »Mislim, da je ta predstava zelo pomembna za mlade ljudi, saj Čehov piše o ljudeh, ki poskušajo živeti, tako kot vsi mi. To vidim kot dve epizodi neke serije, ki ju mladi dandanes gledajo, le da ju je Čehov napisal pred obstojem Netflixa. Obe zgodbi sta različni, a je med njima veliko povezav. Ljudje poskušajo živeti. Zato ne interpretiram »pojdimo živeti« kot nekaj pozitivnega, ampak na način, da preizkušajo, kaj vse se jim zgodi v življenju,« je povedal o predstavi.

V enodejanki Medved posestnik Smirnov pride k vdovi Popovi izterjat dolg njenega pokojnega moža. Ker mu Popova sprva noče plačati, pride do prepira in celo do izziva na dvoboj. Med soočenjem Smirnov občuduje njen pogum in se vanjo zaljubi, Popova pa po začetni zadržanosti njegova čustva sprejme.

V Tragiku po sili izčrpani državni svetnik Tolkačov prosi prijatelja Muraškina za revolver, ker ne prenese več pritiskov službe in družine. Ko mu Muraškin kljub sočutju naloži še dodatno uslugo, Tolkačov v besu izbruhne in zahteva, naj teče kri.

Režiser je poudaril, da je bil ustvarjalni proces intenziven, a hkrati navdihujoč. »Ta proces je bil eden izmed mojih najlepših, ker so v vsakem pogledu vloge pisane za igralce. Proces je bil zelo kreativen – težko kreativno, lepo kreativno, tako kot vsak pravi proces. Lepo povratno informacijo smo dobili od koreografinje Anje Möderndorfer. Ustvarili smo nenavaden način gibanja. Z Anjo sem delal prvič in bila je močna izkušnja.«

V predstavi nastopajo domača člana ansambla Rok Matek in Luka Cimprič ter gostujoča igralka iz novogoriškega gledališča Patricija Jurinčič Finžgar.

»V bistvu se znajdem v enem zelo posebnem stanju – stanju žalovanja. To prinese neke predpostavke odprtosti in ranljivosti, v katere vstopi privlačen, močen moški. Pri njej se zgodi nekaj, čemur sem jaz dala podnaslov ‘osvoboditev divjosti’. Meni je bil proces osvoboditev divjosti in je bil sproščen, gladek, ker se z Rokom in Luko dobro poznamo in je bila to res dobra podlaga za raziskovanje posebnega igralskega poligona,« je o sodelovanju in procesu povedala Patricija Jurinčič Finžgar.

Igralec Rok Matek je izpostavil, da predstava združuje več gledaliških slogov. »Za prvi del je nastala iz tega, kar je tudi načeloma koncept njegovih enodejank – kakšna opereta, parodija, tudi malo karikature. Drugi del, kjer je moj lik osrednji v svoji preoboroženosti z opravili, pa gre po mojem mnenju bolj v nek absurdni kabaret. Znotraj tega se dogaja zelo veliko zanimivih situacij. Vedno znova je to neko raziskovanje. Tudi meni daje možnost osvoboditve neke notranje igralske norosti, ki jo lahko tu na odru prikažem.«

Podoben ustvarjalni proces je poudaril tudi igralec Luka Cimprič. »Marjan je imel jasno idejo, uglasbil je določene dele besedila, neke vrste opereto, in smo znotraj tega iskali žanre in kam bomo to zapeljali. Pustil je, da smo se veliko igrali in raziskovali. Je eden bolj demokratičnih režiserjev iz bivših republik – če smo se zmotili, smo poskusili znova. Bil je zelo kreativen proces.«

Predstava ima tudi močno glasbeno kuliso, ki sicer nima glavne vloge, vendar podpira dogajanje v prizorih. Kljub temu režiser uprizoritev opredeljuje kot glasbeno gledališče. Ob tem poudarja, da je pomembno, da si predstavo ogleda tako mlado kot tudi starejše občinstvo.

Ana Zupan