Ema Koncilja – EMPIRIČNA ANALIZA ŽANRA KRIMINALKE

14 hours ago 41

Ema Koncilja, magistrica primerjalne književnosti, je pri Založbi knjig Kulturnega centra Maribor v zbirki Znanstvena monografija objavila knjigo Empirična analiza žanra kriminalke (2025). Oblikovanje in prelom je izvedel Jakec Hrženjak, sliko na naslovnici si je zamislila avtorica. Recenziji sta napisala asist. dr. Anja Mrak in doc. dr. Igor Žunkovič, skrbno lektorsko delo je opravil Tomaž Koncilja.

Knjiga Eme Koncilja je razširjena in dopolnjena diplomska naloga z naslovom Tadej Golob in Jo Nesbø iz leta 2021, v kateri je bila opravljena analiza nekaterih kriminalk obeh pisateljev. Ker v Sloveniji izhaja zelo veliko kriminalk, je Ema Koncilja raziskovanje razširila še na druga dela tega žanra, romane izpod peres Irene Svetek, Mojce Širok in Avgusta Demšarja, in jih poleg Golobovih s kvantitativno in silometrično analizo primerjala z Nesbøjevimi romani.

Avtorica je terminološko nadvse natančna in posamezne pojme definira ter upošteva tudi njihov kronološki vidik. Detektivka je varianta kriminalke in združuje različna koncepta – obljubo pravične razrešitve zločina in metafizično odpravo zla z uganko; poglavitna detektivova naloga je postopek detekcije. Značilnosti skandinavske kriminalke raziskovalka strne v naslednje trditve: atmosfera je temačna; detektiv je tih, melanholičen in depresiven, vendar tudi delaven moški, o katerem ženske menijo, da je privlačen; alkoholik; očitna je družbena kritika; zločinec je inteligenten; umori se zgodijo na grozovit način. V slovenskih kriminalkah je opaziti prizadevanje, da bi se odlikovale z umetniško vrednostjo, v njih je več pripovednih perspektiv, na primer perspektiva zločinca in žrtve. Ema Koncilja povzema in dobesedno navaja trditve različnih teoretikov, na primer navedbo doc. dr. Primoža Mlačnika, ki trdi, da je do vzpona sodobnih slovenskih kriminalk prišlo v času družbenoekonomske in politične krize demokracije v zadnjem desetletju, kar morda potrjuje trditev, da kriminalni romani uspevajo v družbah, ki jim grozi družbenopolitični prevrat iz demokracije v diktaturo, detektivi pa nastopajo kot nekakšni glasniki slovenskih fantazem o varnem in dobrem življenju ter opozarjajo na družbenoekonomski izvor kriminala in problematiko razkroja tradicionalne nuklearne družine.

Namen raziskave Eme Koncilja je raziskati stilometrične in kvantitativne povezave med najuspešnejši avtorji sodobnih slovenskih kriminalk, pisateljema Tadejem Golobom in Avgustom Demšarjem ter pisateljicama Mojco Širok in Ireno Svetek, in enim izmed svetovno najbolj uspešnih in prevajanih avtorjev kriminalk, Jojem Nesbøjem. Raziskovalka je uporabila računalniško stilometrijo, se pravi kvantitativno obravnavo, ki je uvrščena med analize besedil na način oddaljenega branja. Pri takem branju je besedilo treba razdeliti na posamezne besede in jih potem šteti (največkrat se pojavijo vezniki in lastna imena). Kar nekaj kritikov oddaljenemu branju očita, da je iz njega izvzeta čustvena komponenta in tudi to, da raziskovalke in raziskovalci najprej oblikujejo teorijo in ji potem prilagodijo računalniško analizo, tako da se ta ujema s teorijo. Ema Koncilja upošteva že obstoječe digitalnohumanistične raziskave. Napredek tehnologije je prinesel tudi nove metode, seveda je pomembno dobro poznavanje literarne vede in tradicionalnih metod, prav tako pa sta odločilni tudi vednost o novih metodah ter uporaba teh metod in kvantitativnih interdisciplinarnih veščin. Digitalna humanistika obsega razvoj in implementacijo algoritmov, kodiranje, pošiljanje sporočil z različnimi aplikacijami, skrbništvo, snovanje, upravljanje in analizo informacij, ustvarjanje in analiziranje statističnih podatkov, socialno mreženje, virtualna srečanja, zapisovanje in objavljanje informacij, uporabniško testiranje, razvoj programske opreme, spleta in vizualizacij ter interpretacijo podatkov, pojasnjujeta doc. dr. Ivana Zajc in izr. prof. Peter Purg. Klasična analiza besedil in modeli umetne inteligence se med seboj dopolnjujejo.

Avtorica opozarja na nekaj kritičnih problemov digitalne humanistike, in sicer eksperimentalnost analiz in težave, ki jih prinašajo pristranski algoritmi. Le-ti temeljijo na specifičnih tekstih, v katerih se lahko pojavljajo družbene krivice, s tem pa tudi očitki rasizma, neetičnosti, spolne neenakosti in podobnega. Digitalna humanistika ustvarja modele in vzorce tam, kjer so nepomenljivi, ovira je tudi nedostopnost in avtorska zaščitenost literarnih besedil.

Ema Koncilja je pri svojem raziskovanju uporabila naslednje metode: klastsko analizo (podobnost glede na sto najpogostejših besed), večrazsežnostno lestvičenje, analizo osnovnih komponent, metodi srednjega drevesa in klasifikacije ter analizo razlik med najpogostejšimi uporabljenimi besedami. Rezultati stilometrične analize so pokazali, da slovenske kriminalke ne kažejo zgolj vsebinske, temveč tudi pomembno stilsko podobnost s skandinavskim žanrom. »Raziskava prispeva k razumevanju žanra skandinavske kriminalke in dodatno opozarja na pomen rabe digitalnih orodij za analizo literature, saj omogočajo obravnavo velikega števila besedil na objektiven in sistematičen način,« sklene svojo raziskavo Ema Koncilja.

Recenziji sta napisala asist. dr. Anja Mrak in doc. dr. Igor Žunkovič; v prvi je ovrednotenje, da raziskava prinaša sistematično in strokovno utemeljeno obravnavo izbranih kriminalnih romanov s pomočjo različnih računalniških orodij. Delo pomeni inovativno in empirično utemeljeno analizo izbrane teme in prispeva k razvoju digitalne humanistike v slovenski literarni vedi. V drugi recenziji doc. dr. Žunkovič pravi, da gre za odlično knjigo, ki strokovno, natančno in tudi samokritično – z nakazovanjem meja zmožnosti oddaljenega branja in uporabljenih orodij – analizira in interpretira skoraj celoten korpus najvidnejših slovenskih predstavnic in predstavnikov detektivskega žanra.

Marija Švajncer

Read Entire Article