Svetovni prvakinji Tara Jug in Enja Mladenović. Med nama je posebna energija, ki se vidi tudi na odru!

Spoznajte Taro Jug in Enjo Mladenović, aktualni svetovni prvakinji v kategoriji modern junior1 duo, članici Plesnega kluba TBA iz Šenjurja.

Lep pozdrav na Paradinem portalu draga Tara, draga Enja. Se spomnita kdo pa je vama zaželel dobrodošlico v svet plesa?
Tara: Že v vrtcu, ko sem bila stara dobro leto in pol, sem na nastopu za starše, edina zaplesala brez sramu na pesmico o Malem polžku…Vzgojiteljica je že takrat rekla, da imam smisel za ples in gibanje.
Enja: Dobrodošlico v svet plesa sta mi najprej zaželela starša, ki sta me vpisala v plesno šolo Harlekin, kjer sem začela pri štirih letih z baletom. Že kot majhna deklica sem se rada vrtela in izvajala nove gibe, ki sem si jih sproti izmišljevala.

Na plesnih …

In kako se je nadaljevalo vajino spoznavanje s plesom do danes, ko sta članici plesnega kluba TBA?
Tara: Pri treh letih so me starši vpisali v plesno šolo TBA, kjer sem se prve plesne korake učila najprej pri Ajdi Habjan, nato pa pri Manci Langus, ki me je v 2. razredu popeljala v tekmovalno skupino jazza in moderna in v tem klubu plešem še danes.

… začetkih.

Enja: Moje spoznavanje s plesom se je od prvih plesnih korakov vedno bolj izpopolnjevalo. V nasprotju z mojim prvim sramežljivim nastopom, danes ponosno in samozavestno stopam na oder, seveda pa je vedno prisotne tudi nekaj treme. Še danes se prav spomnim mojega prvega plesnega nastopa, kjer sem v Harlekinu pod vodstvom Ane Vovk Pezdir, plesala v Celjskem domu pred polno dvorano gledalcev. Sredi nastopa sem se zmotila in pričela jokati, Ana pa me je vzela v naročje in odnesla z odra. Danes sem ponosna članica Plesnega kluba TBA, kjer še naprej razvijam svoje plesno znanje ter nadgrajujem svojo tehniko in plesne gibe.

Zaupajta nam, kateri plesni stil oz. stile plešeta in zakaj ravno te?
Tara: Sama najraje plešem jazz in modern. Pri jazzu imam rada živahnost giba in izraznost tudi z obrazno mimiko. Pri modernu pa mi je všeč nekoliko bolj prost slog v gibanju ter bolj čustveno izrazne koreografije.
Enja: Prvo leto sem v TBA začela nastopati z jazz baletom, nadaljevala s showom, kjer sem se prvič kot solo plesalka pri enajstih letih uvrstila na svetovno prvenstvo, nato pa me je Patricija Crnkovič navdušila nad modern plesom. Lansko leto sem se imela priložnost preizkusiti tudi v sodobnem plesu, saj me je Patricija povabila k sodelovanju v svoji plesni predstavi O NAS. V vseh plesnih stilih uživam, saj se lahko svobodno izražam, vendar pri vsakem stilu z drugačno plesno energijo in dinamiko.

S koreografinjo in pedagoginjo Patricijo Crnkovič.

Z vama je seveda tudi odlična ekipa pedagogov in koreografov, kajne. Kdo so, poleg že omenjenih?
Enja & Tara: Imava res super trenerje in trenerke, ki naju vedno podpirajo in spodbujajo. Najina tekmovalna pot se je začela pri Manci Langus, ki sva ji zelo hvaležni za vse treninge, napredek in predvsem za njeno srčnost ter pozitivno energijo, s katero nama je vedno polepšala dan. Kasneje sva kot mladinki trenirali pri Patriciji Crnkovič, pri kateri sva dosegli velik napredek, osvojili veliko lepih rezultatov in ustvarili lepe spomine. Zdaj naju trenirata Nija Blažan in Mitja Popovski, ki sta odlična trenerja. Z njima veliko delava, napredujeva in se učiva novih stvari. Veseli sva, da imava ob sebi trenerje, ki verjamejo v naju in naju spodbujajo na najini plesni poti.

Na lanskem svetovnem prvenstvu.

Sta tudi aktualni svetovni prvakinji v kategoriji modern duo junior1. Kaj vama prinaša in kaj vama pomeni ta naziv, za katerega predvidevam je najslajši?
Enja & Tara: Tega naziva sva neskončno veseli. Ko so v Belgiji na svetovnem prvenstvu poklicali najini imeni, sploh nisva mogli verjeti. Še zdaj se komaj zavedava, kaj sva dosegli. Že prvo leto, ko sva imeli duo, sva postali svetovni prvakinji in bili sva res šokirani. Naslednje leto sva osvojili tretje mesto, zdaj pa sva spet dosegli neverjeten rezultat. Ta naziv nama pomeni res veliko, saj se je ves trud, ki sva ga vlagali v treninge, na koncu poplačal. Ko sva prvič postali svetovni prvakinji, sva dobili še večjo motivacijo in potrditev, da zmoreva in, da se trdo delo vedno poplača.

Na svetovnem prvenstvu leta 2023

Na katere naslove oz. uvrstitve pa sta tudi ponosni in zakaj?
Enja & Tara: Najbolj sva ponosni na oba naziva svetovnih prvakinj, ki sva ju osvojili leta 2023 in 2025, saj v tako močni konkurenci tega res nisva pričakovali. Ta naslova nama pomenita res ogromno, ker veva, koliko truda, treningov in odrekanja je bilo za tem. Ponosni sva tudi na lansko tretje mesto na svetovnem prvenstvu, ker sva kljub pritisku uspeli pokazati dober nastop in ostati med najboljšimi. V okviru TBA pa pleševa tudi v dveh malih skupinah in v formaciji, s katerimi prav tako dosegamo lepe rezultate in se z njimi uvrščamo na stopničke svetovnih in evropskih prvenstev. Veseli sva, da se z vsemi soplesalkami zelo dobro razumemo, se podpiramo in uživamo v skupnem plesanju.

Svetovni podprvakinji

Tekmovanja so del vaših plesnih življenj. Kaj vama pomenijo in zakaj tekmovati, česa pa ne marata na državnih in mednarodnih tekmah?
Tara: Tekmovanje mi pomeni preizkušanje same sebe, hkrati pa nanj vedno
gledam le kot na nastop za gledalce, ki sedijo na tribuni. Na mednarodnih tekmah mi je všeč, ko vsi plešemo za našo državo Slovenijo in jih imam raje. Na državnih tekmovanjih pa pride bolj do izraza klubska tekmovalnost, kar mi je malo manj všeč.
Enja: Plesna tekmovanja mi pomenijo veliko, saj se na njih preizkušam, dajejo mi nov zagon ter me spodbujajo k nenehnemu napredku. Ob vsakem nastopu pridobivam dragocene izkušnje, krepim samozavest in premagujem lastne meje. Tekmovanja mi predstavljajo izziv, hkrati pa tudi priložnost, da pokažem svoje znanje, trud in ljubezen do plesa. Na državnih in mednarodnih tekmah pa ne maram kakšnih pravil ter sojenj, ki so nepravična.

Sta dobri/odlični prijateljici tudi izven plesne dvorane?
Tara & Enja: Ja, skozi ples sva postali najboljši prijateljici. Med nama je posebna energija, ki se vidi tudi na odru, in zato tako uživava v vseh nastopih. Veliko časa preživiva skupaj, tako na treningih kot tudi izven plesa. Obe sva levinji in med najinima rojstnima dnevoma je samo en dan razlike, zato se še toliko bolj razumeva. Skupaj se veliko smejeva, si stojiva ob strani in ustvarjava nepozabne spomine – v dvorani in tudi zunaj nje.

Predvidevam, da so starši vajini največji podporniki. Kako se to kaže?
Tara: Seveda, starši so moji največji podporniki, saj me ves čas vozijo na
treninge in tekmovanja ter me vedno podpirajo, navijajo zame ter včasih gredo navijat tudi na kakšno mednarodno tekmovanje v tujino.
Enja: Ja, definitivno. Vedno me podpirajo, pridejo na čisto vsako tekmo, tudi v tujini, me potolažijo, ko mi ne gre najbolje ter se skupaj z menoj veselijo mojega napredka in lepih rezultatov. Seveda pa pomagajo tudi pri izdelavi plesnih rekvizitov in mi dajejo denar za treninge in drese.

Kaj prinaša ples v vajina življenja in kaj si želita v bodoče na polju plesa?
Tara & Enja: Ples v najino življenje prinaša veselje, povezanost in možnost izražanja. Skozi ples rasteva kot posameznici in kot par. Ples naju povezuje, nama daje energijo in možnost sprostitve. V prihodnje si želiva še naprej napredovati, raziskovati različne plesne zvrsti ter nastopati na večjih odrih in tekmovanjih. Najina želja je, da bi z najinim plesom navdihovali druge. Predvsem pa si želiva, da bi ples ostal del najinega življenja tudi v prihodnosti – kot strast, ki naju povezuje in osrečuje.

Priznanje za naj plesni duet po izboru Plesne zveze Slovenija.

Pa nam zaupajta še malo izven plesnega dogajanja… Kaj je opcija B v vajinem življenju, kaj vaju poleg plesa še zanima? Na katero šolo hodita, kaj bi želeli postati, s čim se ukvarjati, kaj študirati?
Tara: Izven plesa se rada družim s prijateljicami, a je tega časa včasih bolj malo ob še šolskih obveznostih in se zato težko uskladim z njimi. Obiskujem 9. razred Osnovne šole Franja Malgaja v Šentjurju. V prihodnje si želim tudi ob srednji šoli še vedno trenirati ples in se udeleževati tekmovanj. Odločitve o študiju še zaenkrat nimam. Si pa želim, da bo ples vseskozi prisoten v mojem življenju morda tudi tako, da bi predajala svoje znanje mlajšim plesnim generacijam.
Enja: Trenutno je moja največja skrb izbira prave srednje šole in res še ne vem, kaj bi počela v prihodnje poleg plesa. Najbolj se nagibam, da bi se vpisala na športni oddelek I. gimnazije v Celju in se imela priložnost v naslednjih štirih letih odločiti za pravi študij in nadaljnjo kariero.

Kaj počneta kadar ne plešeta? Čemu namenjata proste trenutke?
Tara: Poleg druženja s prijateljicami, kar počnem najraje pa se rada družim tudi z mojo družino.
Enja: Kadar ne plešem, se veliko družim s prijateljicami, večino časa s Taro ali pa preživljam čas z družino.

Na trening ali tekmo ne gresta nikoli brez…?
Tara: Brez ….moje ogrlice, ki sem jo dobila ob rojstvu in mi veliko pomeni.
Enja: Na trening in na tekmo nikoli ne grem brez nasmeha na obrazu in pozitivne energije. Na tekmo pa vedno vzamem s seboj tudi kamenček za srečo.
Imata kakšen moto ali misel, ki vaju vodi skozi življenje?
Tara: Vedno si pred nastopom oz. tekmovanjem sama rečem: ‘Tara, samo
pleši.’
Enja: Vedno pleši s srcem in se nikoli ne vdaj.
Plesati pa pomeni kaj?
Tara: Ples zame je sprostitev, saj mi odžene skrbi od šolskih obveznosti in me spravlja v dobro voljo.
Enja: Plesati mi pomeni, svobodno se izražati, uživati v trenutku, se sprostiti in pozabiti na vse probleme, hkrati pa mi daje energijo in samozavest. Je način, kako lahko skozi gibanje povem zgodbo in se povežem z glasbo ter občinstvom.