Protivladni protesti v Iranu: režim se sooča z eksistencialno krizo

Protivladni protesti v Iranu so se razširili že trinajsti zaporedni dan in predstavljajo eno najresnejših kriz za islamsko republiko v zadnjih letih. Umrlo je najmanj 45 protestnikov, med njimi osem otrok. Povod zanje so poglabljajoče se gospodarske razmere, predvsem visoka inflacija, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in nenadne podražitve hrane, ki so prizadele široke plasti prebivalstva. V nadaljevanju povzemamo aktualne informacije, zlasti iz zadnjih dveh dni.

Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj 45 protestnikov, med njimi tudi osem otrok. Protesti so zajeli več kot sto mest po vsej državi in so iz gospodarskih zahtev hitro prerasli v odkrito politično nasprotovanje režimu, pri čemer so se začeli pojavljati pozivi k koncu islamske republike in vrnitvi monarhije, poroča CNN.

Proteste so sprožili trgovci, ki veljajo za zanesljive zaveznike oblasti
Posebno simboličen pomen ima dejstvo, da so proteste sprožili bazarji oziroma trgovci, ki so zgodovinsko veljali za zanesljive zaveznike oblasti in duhovščine. Ko je centralna banka ukinila sistem ugodnejšega dostopa do ameriških dolarjev za določene uvoznike, so se stroški močno zvišali, trgovci pa so začeli zapirati prodajalne in dvigovati cene.

Ta korak je sprožil verižno reakcijo nezadovoljstva, ki se je razširila med prebivalstvo in razgalila globlje težave, kot so sistemska korupcija, neučinkovito upravljanje države ter splošna izguba zaupanja v politično vodstvo. Iranske oblasti so se na proteste odzvale z represijo in zatemnitvijo komunikacij.

Musk zamenjal zastavo s predrevolucionarno
Dostop do interneta in telefonskih omrežij v Teheranu in drugih mestih je bil močno omejen, kar je dodatno okrnilo svobodo izražanja in otežilo poročanje o dogajanju. V tem kontekstu je pritegnila pozornost tudi poteza družbenega omrežja X (Elona Muska), ki je pri prikazu iranske zastave uporabilo predrevolucionarno različico z motivom leva in sonca, simbolom, ki ga nekateri pripadniki iranske diaspore razumejo kot izraz nasprotovanja sedanjemu režimu.

Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike obtožil, da delujejo v interesu Združenih držav in da skušajo ugajati ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Ta je medtem večkrat javno opozoril iranske oblasti, naj ne uporabljajo smrtonosne sile proti demonstrantom, ter zagrozil z ameriškim posredovanjem, če bi se nasilje nadaljevalo, čeprav je poudaril, da to ne bi pomenilo neposredne vojaške prisotnosti na terenu.

Trump: protestniki v nekaterih mestih prevzemajo pobudo
Trump je razmere v Iranu označil za zelo resne in namignil, da protestniki v nekaterih mestih prevzemajo pobudo. Ob protivladnih shodih so se v nekaterih mestih pojavili tudi provladni protesti, ki so jih prikazovali državni mediji.

Na njih so udeleženci izražali podporo vrhovnemu voditelju in nosili iranske zastave, vendar dejanski obseg teh shodov ostaja nejasen. Medtem so se v več mestih nadaljevali protesti z vedno bolj radikalnimi slogani, vključno s pozivi k vrnitvi Reze Pahlavija, sina zadnjega iranskega šaha, ki iz izgnanstva skuša nastopati kot politična alternativa obstoječemu režimu.

“In your dreams!” @elonmusk said in reply to an X post by Iran’s Supreme Leader Ali Khamenei who said “we will not give in to the enemy.” pic.twitter.com/ZKuzkKN9Ls

— Iran International English (@IranIntl_En) January 4, 2026

Mednarodna skupnost je na dogajanje reagirala z zaskrbljenostjo. Voditelji Nemčije, Francije in Združenega kraljestva so obsodili nasilje nad protestniki in iranske oblasti pozvali k spoštovanju temeljnih človekovih pravic.

Režim se sooča z eksistencialnim izzivom, stanje ni dolgoročno vzdržno
Tudi Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice je opozoril na nesprejemljivost nasilja, zahteval neodvisne preiskave smrti ter izrazil skrb zaradi izklapljanja interneta, ki po njihovem mnenju spodkopava dostop do informacij in nujnih storitev. Analitiki opozarjajo, da se režim sooča z eksistencialnim izzivom.

Po mnenju nekaterih gre za ideološko, gospodarsko in politično izčrpan sistem, ki se ohranja predvsem z represijo. Kljub temu pa zgodovina kaže, da množični protesti sami po sebi pogosto niso dovolj za padec avtoritarnih režimov, če jih ne spremljajo razkoli znotraj vladajočih elit, zlasti v varnostnih strukturah. Iran se tako nahaja na prelomni točki, kjer tako prebivalstvo kot oblast vse bolj prepoznavajo, da obstoječe stanje ni dolgoročno vzdržno, vendar izid tega procesa ostaja nepredvidljiv.

Domen Mezeg

The post Protivladni protesti v Iranu: režim se sooča z eksistencialno krizo first appeared on Nova24TV.