Sodišče v Ljubljani zavrnilo začasno ustavitev gradnje spornega kanala C0 “ker škoda še ni storjena”

Upravno sodišče Republike Slovenije je danes pod vodstvom višje sodnice Miriam Temlin Krivic v dveh ločenih sklepih zavrnilo zahtevi za izdajo začasne odredbe, s katerima sta mednarodno društvo Alpe Adria Green in solastnik parcele Anton Jernejc želela začasno ustaviti izgradnjo 8. dela javnega kanalizacijskega kanala C0.

Sodišče je odločilo, da gradnja lahko nadaljuje, čeprav tožnika opozarjata na resno nevarnost nepopravljive škode za ljubljanski vodonosnik – glavni vir pitne vode za več kot 300.000 prebivalcev prestolnice. Sodnica je v obrazložitvi obeh sklepov  zapisala, da tožnika nista izkazala “težko popravljive škode“, ki bi upravičila začasno ustavitev.

Po njenem mnenju kanal še ne obratuje in bo lahko začel delovati šele po izdaji uporabnega dovoljenja – to pa je mogoče šele po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Zato naj ne bi bilo “neposredne zveze” med izdanim gradbenim dovoljenjem in morebitnim onesnaženjem podtalnice. Formalno pravilna odločitev, ki pa v praksi pomeni: gradite naprej, škoda bo morda nastala šele čez mesece ali leta – a takrat bo.

Kaj pravzaprav gradijo?

Gre za 8. del fekalnega kanala Co premera 1200 mm, ki poteka neposredno čez vodovarstveno območje Ljubljanskega polja (VVo IIS). Projekt je v dolžini skoraj 4,5 km, od tega skoraj 3 km v ožjem vodovarstvenem območju. Tožnika dokazujeta, da kanal ni projektiran protipotresno (kljub opozorilom Geološkega zavoda Slovenije in standardu ISO 16134:2006), da že zgrajeni deli puščajo, ter da ni bila opravljena celovita presoja vplivov na okolje. Revizija projekta je po navedbah tožnikov jasno pokazala, da dokumentacija ne zagotavlja, da do zastrupitve podtalnice ne bo prišlo.

Cev za kanal za odvajanje komunalne odpadne vode C0 (Foto: STA)

Profesorica dr. Metoda Dodič Fikfak in drugi strokovnjaki (med njimi mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar), ki so bili zaslišani pred parlamentarno preiskovalno komisijo, so opozorili na trajne ekološke posledice: uničenje edinstvenega biološkega filtra v vodonosniku (26 vrst podzemnih organizmov, vroča točka biodiverzitete v Evropi), ki naravno čisti vodo brez kemikalij. Če kanal pušča – kar je po študijah celo predvideno –, bo v podtalnico steklo na desetine ton fekalij dnevno.

Sodišče izbralo formalizem pred varnostjo ljudi

Namesto da bi sodišče upoštevalo načelo previdnosti in kritično infrastrukturo pitne vode (kot jo opredeljujejo EU direktive in Zakon o kritični infrastrukturi), se je oprlo na ozko procesno logiko. “Težko popravljiva škoda še ni nastala” –  je v bistvu zapisala sodnica. A prav v tem tiči težava: ko bo onesnaženje podtalnice enkrat dejstvo, ga ne bo mogoče popraviti v nekaj mesecih. Ljubljanski vodonosnik je edinstven in občutljiv ekosistem. Če se uniči, bo to nepopravljiva škoda za zdravje ljudi, kmetijstvo in varnost glavnega mesta.

Foto: BOBO

Tožnika sta dokazovala tudi druge kršitve: neupoštevanje ARSO sklepov iz let 2015, 2016 in 2020, spremenjeno projektno dokumentacijo brez novih mnenj, uničevanje vegetacije s težko mehanizacijo (namesto ročnega izkopa) in celo fizično nasilje varnostnikov MOL nad lastniki parcel. Vse to sodišče v odločitvi o začasni odredbi ni štelo za dovolj nujno.

Zakaj je to pomembno?

Mestna občina Ljubljana pod vodstvom župana Zorana Jankovića vztrajno potiska projekt, ki je od samega začetka spremljan s sumi nepravilnosti. Danes je na novinarski konferenci že napovedal odprtje omenjenega fekalnega kanala. Že zgrajeni deli kanala očitno puščajo, a uporabnega dovoljenja še nimajo. Namesto da bi sodišče zaustavilo nadaljevanje do pravnomočne odločitve o tožbi, je dejansko odprlo zeleno luč za nadaljevanje del, ki lahko trajno ogrozijo vir pitne vode za tretjino Slovenije.

T. B.